www.fs-rs.si / Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

Odpri vsa vprašanja

Zakaj obstajajo fiskalni sveti? Izvršna oblast (vlada) je empirično dokazano podvržena k politično všečnim odločitvam, ki lahko vodijo k ustvarjanju proračunskih primanjkljajev. Ker je tudi zakonodajna oblast (parlament) sestavljena iz predstavnikov političnih strank, je koristno, če okvir nacionalne ekonomske politike vsebuje institucijo, ki podaja neodvisna mnenja glede usmeritev fiskalne politike, preverja spoštovanje fiskalnih pravil ter analizira srednjeročne in dolgoročne posledice njihovega nespoštovanja. Enaki razlogi kot veljajo za ustanavljanje fiskalnih svetov, so pred več kot tremi stoletji vodili tudi v dodelitev neodvisnosti centralnim bankam pri izvajanju denarne politike.

Kako lahko fiskalni sveti vplivajo na fiskalno politiko? Fiskalni svet nima neposrednega vpliva na fiskalno politiko. Upoštevanje mnenj fiskalnega sveta lahko služi kot podpora pri sprejemanju politično nevšečnih odločitev nosilcev ekonomske politike, neupoštevanje pa veča njihovo (politično) odgovornost za odklone od zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Fiskalni svet svoje cilje dosega predvsem preko obveščanja in osveščanja širše javnosti, oblikovalcev javnega mnenja ter ostalih deležnikov, o pomenu zagotavljanja dolgoročno vzdržnih javnih financ.

Zakaj fiskalni sveti ne sodelujejo pri vodenju fiskalne politike? Odločitve o posameznih parametrih, ki določajo fiskalno politiko, vedno odražajo politične usmeritve vsakokratne vlade. Sodelovanje fiskalnih svetov pri tovrstnih odločitvah bi neizbežno omajalo zaupanje javnosti v njihovo neodvisnost in s tem odpravilo temeljni razlog njegovega obstoja. Zato vsaj fiskalni sveti v EU ne podajajo predlogov glede posameznih ukrepov ekonomske politike, temveč podajajo mnenje o vplivu celovitih proračunskih dokumentov na spoštovanje fiskalnih pravil oziroma na zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Kako je delo Fiskalnega sveta povezano z Državnim zborom in Vlado? Fiskalni svet posreduje poleg vladi svoje ocene proračunskih dokumentov in javnofinančnih gibanj tudi v obravnavo Državnemu zboru. Nepristranska analiza gospodarskih in javnofinančnih gibanj, ki jo izvaja Fiskalni svet, lahko nudi posredno podporo odločitvam poslancev o proračunskih smernicah in o temah s področja javnih financ. Fiskalni svet se udeležuje sej Odbora za finance in monetarno politiko, na katerih svoja mnenja sooča z vladnimi stališči. V primeru podajanja mnenj o spoštovanju fiskalnih pravil v proračunskih dokumentih se mora nanje odzvati vlada s pojasnili, kako bo mnenja upoštevala oziroma zakaj mnenj ne bo upoštevala (t.i. »comply-or-explain« načelo). Kot neodvisni organ je Fiskalni svet vabljen tudi na nekatere seje Komisije za nadzor javnih financ, na katerih predstavlja svoja stališča do aktualnih tem, ki se nanašajo na področje njegovega dela.

Kakšni so fiskalni sveti v drugih državah? Fiskalni sveti obstajajo v vseh državah EU in tudi v številnih, predvsem razvitih, državah izven EU. Rešitve glede institucionalnega okvira delovanja fiskalnih svetov se zelo razlikujejo. V EU prevladujejo fiskalni sveti kot samostojne institucije, čeprav deluje nekaj fiskalnih svetov tudi v parlamentih (Italija, Hrvaška) oziroma v okviru računskih sodišč (Finska, Litva). Neodvisne fiskalne institucije v okviru parlamenta so značilne predvsem za države izven EU (Kanada, ZDA, Avstralija, Južna Koreja, …) in so pretežno tudi precej starejše in večje institucije od fiskalnih svetov v EU. Medtem ko je naloga fiskalnih svetov znotraj EU predvsem preverjanje spoštovanja fiskalnih pravil, podajajo neodvisne fiskalne institucije, ki delujejo v okviru parlamentov, običajno v procesu sprejemanja tudi neodvisna mnenja glede vpliva zakonodaje na javne finance.

Zakaj imeti fiskalna pravila? Če bi ekonomska politika ustvarjala proračunske primanjkljaje, kar posledično pripelje do večanja dolga sektorja država, to v običajnih razmerah in ob razmeroma nizki ravni dolga ni problematično. Vztrajanje pri takšnem obnašanju pa pripelje do nevzdržnih razmer, ko dolga ni mogoče financirati in je država posledično soočena z visokimi stroški odprave takšnih razmer. Fiskalna pravila zato skrbijo za usmeritev ekonomske politike v stabilnost oziroma vzdržnost javnih financ na srednji in dolgi rok.

Ali so fiskalna pravila v vseh državah enaka? Obstaja več vrst fiskalnih pravil. Pravila lahko razdelimo na pravila glede strukturnega primanjkljaja, pravilo glede ravni dolga in pravilo zgornje meje izdatkov. Države glede na lastni institucionalni okvir in nacionalne posebnosti zasledujejo različna fiskalna pravila.

Kaj je proračunski saldo in kaj primarni proračunski saldo? Razlika med skupnimi javnofinančnimi prihodki in izdatki v določenem letu. Pozitivni saldo odraža presežek, negativni saldo pa primanjkljaj. V okviru nadzora proračunskih položajev držav EU so uporabljeni agregati sektorja država (po metodologiji ESA2010). Primarni proračunski saldo je saldo, ki izključuje obresti, plačane na dolg sektorja država.

Kaj je strukturni proračunski saldo? Proračunski saldo, iz katerega so izključeni vplivi gospodarskega cikla (ciklični del proračunskega salda) in enkratni učinki. Strukturni proračunski saldo zato v primerjavi s proračunskim saldom ustrezneje odraža stanje javnih financ, izravnan strukturni saldo pa na dolgi rok ustvarja pogoje za delovanje sektorja država brez zadolževanja.

Kaj so enkratni in začasni ukrepi? Ukrepi in transakcije, ki na proračunski saldo vplivajo le začasno in ne povzročijo njegove trajne spremembe.

Kaj je javni dolg? Konsolidirani bruto dolg sektorja država. Vključuje skupno nominalno vrednost dolga vseh institucij sektorja država razen dolga, ki ga institucije iz države članice dolgujejo javnim institucijam v tej isti državi članici.

Kaj je sektor država? Sektor, ki vključuje ožjo državo, lokalno državo, sklade socialne varnosti ter javne zavode, sklade in agencije. Iz sektorja država so izključena podjetja v lasti države. Takšno definicijo sektorja država uporablja tudi EK ob nadzoru proračunskih politik v okviru Pakta za stabilnost in rast. Več o tem:
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/javne_finance/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/sektor_drzava/.

Kaj je maksimalni obseg izdatkov? Največji možni obseg izdatkov sektorja država in posameznih blagajn (državni proračun, ZZZS, ZPIZ, lokalne skupnosti), ki je določen v Okviru za pripravo proračunov sektorja država. Obseg izdatkov je odvisen od stanja gospodarstva, formula za njegovo določitev pa je zapisana v 3. členu Zakona o fiskalnem pravilu.

Kakšne so Maastrichtske vrednosti dolga in salda sektorja država? Dolg sektorja država: 60 % BDP
Primanjkljaj sektorja država: 3 % BDP
Obe referenčni vrednosti sta bili določeni v okviru Maastrichtske pogodbe o ustanovitvi EU (1992).

Kaj so občutna odstopanja pri spoštovanju fiskalnih pravil? Po zakonodaji EU so občutna odstopanja glede proračunskih gibanj tista, v katerih znaša odstopanje v procesu približevanja strukturnega proračunskega salda srednjeročnemu proračunskemu cilju najmanj 0,5 o. t. BDP v enem letu oziroma 0,25 o. t. BDP v povprečju dveh let. Isto velja tudi za odstopanja v primeru izdatkovnega pravila. Ugotovitev občutnih odstopanj lahko ex post vodi v postopek občutnega odstopanja, rezultat česar so lahko tudi finančne kazni za državo, ki pravila krši.

Kaj je postopek presežnega primanjkljaja? Postopek (angl. Excessive Deficit Procedure – EDP), na podlagi katerega EK nadzoruje spremembe proračunskega salda in dolga sektorja država z namenom ocene in/ali odprave tveganja presežnega primanjkljaja v državah članicah.

Kaj je proticiklična fiskalna politika? Naravnanost fiskalne politike, ki izboljšuje strukturni primarni saldo v obdobju visoke gospodarske rasti oziroma skuša prispevati k večanju gospodarske rasti v obdobju nizke gospodarske rasti s poslabšanjem strukturnega primarnega salda. Nasprotna temu je prociklična fiskalna politika. Ta pospešuje gospodarsko rast preko poslabšanja strukturnega primarnega salda v obdobju visoke gospodarske rasti oziroma izboljšuje strukturni saldo v obdobju nizke gospodarske rasti. Ker prekomerni nihaji v gospodarskem ciklu niso zaželeni, je naloga fiskalne politike proticiklično delovanje.

Kaj je Osnutek proračunskega načrta? Predstavitev glavnih usmeritev ter elementov glede ciljev in ukrepov na ravni sektorja država in njenih podsektorjev za prihodnje leto pred sprejemom v nacionalnih parlamentih. Osnutek proračunskega načrta morajo države članice do 15. oktobra vsako leto posredovati v oceno Evropski komisiji in evroskupini.

Kaj je Pakt stabilnosti in rasti? Je skupek pravil, ki naj bi zagotovila ustrezno delovanje fiskalne politike v državah EU. Prenaša zahteve Maastrichtske pogodbe, ki se nanašajo na nadzor fiskalnih politik držav članic evrskega območja, v zakonodajo EU. EK letno objavlja podroben opis uporabe določil Pakta v publikaciji »Vade Mecum on the Stability and Growth Pact«. Pakt stabilnosti in rasti je bil sprejet leta 1997 ter prenovljen v letih 2005 in 2011.

Kaj je Program stabilnosti? Srednjeročna proračunska strategija, ki jo Evropski komisiji letno predložijo države članice evrskega območja. Program stabilnosti mora biti pripravljen skladno z določili Pakta stabilnosti in rasti. Program stabilnosti je v Sloveniji kot ključni srednjeročni proračunski dokument definiran tudi z Zakonom o fiskalnem pravilu. Država ga mora vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji.

Kaj je srednjeročni proračunski cilj (MTO)? V skladu s preoblikovanim Paktom stabilnosti in rasti morajo države EU srednjeročni proračunski cilj (MTO – Medium-Term Objective) predstaviti v programih stabilnosti oziroma v konvergenčnih programih. Srednjeročni proračunski cilj, ki je definiran v strukturnem smislu, je določen za vsako državo posebej, saj upošteva različen ciklični položaj gospodarstva in dolga sektorja država ter fiskalna tveganja, ki se nanašajo na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Kaj je srednjeročni proračunski okvir? Institucionalno določen način podaljšanja obdobja običajnega enoletnega proračunskega koledarja, ki omogoča nosilcem fiskalne politike načrtovanje za obdobje od 3 do 5 let. Cilji v okviru Srednjeročnih proračunskih okvirov (angl. Medium-Term Budgetary Framework – MTBF) se lahko spreminjajo letno (t. i. fleksibilni okvir) oziroma na koncu obdobja MTBF (t. i. fiksni okvir).

© Fiskalni svet 2017 - 2018

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje