Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvi polovici letos znašal -800 mio EUR, kar je 750 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Povišanje tega primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno. V celem letu naj bi znašal okoli -1.700 mio EUR, medtem ko je bil lani realiziran primanjkljaj okoli -200 mio EUR.
Upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani je v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj zaenkrat nižja od napovedi. Rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.
Odstopanje realizacije od veljavnega proračuna je na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe.
Jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi morala:
– temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih glede makroekonomskih gibanj;
– preprečiti precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti za investicijsko porabo, ki bi morala biti načrtovana bolj zanesljivo in srednjeročno usmerjeno;
– nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice. Ključno dodatno tveganje pa predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti;
– ohranjati zaupanje finančnih trgov, saj je pribitek na slovenske državne obveznice trenutno najnižji v zadnjih treh letih, bonitetne ocene države pa so med boljšimi v regiji srednje in vzhodne Evrope;
– za doseganje javnofinančne vzdržnosti zagotoviti zniževanje dolga sektorja država.