Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2024
Fiskalni svet je dolžan po Zakonu o fiskalnem pravilu do konca maja vsakega leta Državnemu zboru Republike Slovenije oddati poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Fiskalni svet je skladno s tem zakonom, ki je bi sprejet junija 2015 in po prenovi sistema ekonomskega upravljanja v EU spremenjen v letu 2025, samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.
V letu 2024 je Fiskalni svet opravil vse z zakonodajo predpisane obveznosti. Ob tem si je prizadeval za transparentnost javnih financ, sodeloval z mediji in institucijami doma in v tujini ter redno spremljal javnofinančna gibanja. Opozorila Fiskalnega sveta so bila v letu 2024 usmerjena predvsem v nenatančnost javnofinančnega načrtovanja.
Po prenovi sistema ekonomskega upravljanja na ravni EU je Slovenija v letu 2024 pripravila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt 2025-2028. Ta v formalnem smislu ustreza zahtevam, saj ohranja primanjkljaj pod -3 % BDP, dolg pa se znižuje in približuje 60 % BDP. Fiskalni svet je ob oceni Načrta ugotovil, da bodo javnofinančna gibanja letos verjetno še skladna z zavezami. S časom pa se tveganja povečujejo, saj bo zlasti nadaljevanje izpolnjevanja plačnega dogovora občutneje povečevalo javnofinančne izdatke. Krepijo se tudi geopolitična tveganja, kar lahko povzroči nižanje prihodkov in večanje izdatkov z vsemi posledicami za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg.
Proti koncu lanskega leta so se intenzivirale tudi aktivnosti za sprejem prenovljenega zakona o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet se je strinjal s predlogom prenovljenega zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru v letu 2025 predložila Vlada. Področje, za izboljšavo katerega si je Fiskalni svet v usklajevanjih z Ministrstvom za finance najbolj prizadeval, je večje nacionalno lastništvo srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Tako se v končnem predlogu zakona ohranjata dosedanja pomembna vloga Državnega zbora pri odločanju in razpravi ter vloga Fiskalnega sveta glede zagotavljanja neodvisne ocene srednjeročnih proračunskih dokumentov in njihovega izvajanja.
Učinkovito izvajanje prenovljenih fiskalnih pravil in odgovorno načrtovanje srednjeročne proračunske politike bosta ključna za ohranjanje stabilnosti javnih financ. Ob tem ostaja pomembno tudi zagotavljanje preglednosti ter realističnega in konsistentnega proračunskega načrtovanja. Fiskalni svet bo zato nadaljeval z neodvisnim spremljanjem teh procesov in opozarjanjem na morebitna odstopanja, ki bi lahko ogrozila vzdržnost javnih financ.
Mesečna informacija, maj 2025
Državni proračun je imel v prvih štirih mesecih leta primanjkljaj v višini okoli -280 mio EUR. V enakem obdobju lani je izkazal presežek v višini okoli 170 mio EUR. Razmik med rastjo prihodkov (1,7 %) in odhodkov (11,8 %) ostaja visok. Umirjanje rasti prihodkov je značilno za vse pomembnejše komponente.
Rast odhodkov izhaja iz višjih plačil subvencij in obresti ter nekaterih diskrecijskih dejavnikov in ostaja visoka kljub padanju investicij. V prihodnjih mesecih bi se lahko rast odhodkov še povečala predvsem zaradi učinkov dogovora o plačah v javnem sektorju.
Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2025
Fiskalni svet ocenjuje, da so javnofinančna gibanja v letu 2024 prispevala k srednjeročni javnofinančni vzdržnosti. Primanjkljaj sektorja država je bil lani nižji od primanjkljaja v letu 2023 in skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta tudi precej nižji od jesenskih projekcij vlade. Rast neto izdatkov je bila nižja od zavez iz jeseni pripravljenega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. Projekcije Fiskalnega sveta, pripravljene ob predpostavki trenutno veljavnih politik, nakazujejo poslabšanje javnofinančnega položaja v naslednjih treh letih. Zato bi bilo smiselno v jesenskih proračunskih dokumentih in s sprejetjem reform, ki so v pripravi, nasloviti številna tveganja, vključno z bolj dolgoročnimi izzivi, in se tako izogniti zahtevam po prekomernem prilagajanju javnih financ v prihodnje.
Ocena Fiskalnega sveta o nastopu izjemnih okoliščin
Fiskalni svet je 10. 4. 2025 prejel zaprosilo vlade za pripravo mnenja o nastopu izjemnih okoliščin, ki bi omogočile uveljavitev nacionalne odstopne klavzule. Podlago za oceno nastopa izjemnih okoliščin oziroma za ugotovitev o uveljavitvi nacionalne klavzule predstavljata Zakon o fiskalnem pravilu in Uredba EU 2024/1263. Države članice EU naj bi za uveljavitev nacionalne odstopne klavzule EK in Svet EU zaprosile kolektivno do konca aprila 2025. Odstopna klavzula naj bi omogočila povečanje obrambnih izdatkov za do 1,5 % BDP glede na izhodiščno leto 2021 v vseh letih, za katera bo aktivirana odstopna klavzula. Za ustrezno izvajanje fiskalne politike v obdobju izjemnih okoliščin bosta nujna jasna definicija in ciljana poraba obrambnih izdatkov. Fiskalni svet opozarja, da bo tudi ob povečanem obsegu izdatkov za obrambo nujno zagotavljati srednjeročno javnofinančno vzdržnost.
Mesečna informacija, april 2025
Državni proračun je imel v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini -451 mio EUR, kar je okoli 180 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov (6,1 %) kljub krepitvi zaostaja za rastjo odhodkov (10,8 %). Rast prihodkov je v določeni meri posledica nekaterih začasnih dejavnikov, medtem ko je dinamika nekaterih pomembnejših kategorij nižja kot v času visoke inflacije. Visoka rast odhodkov v začetku leta izhaja iz višjih plačil obresti in nekaterih diskrecijskih dejavnikov, medtem ko zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju.
V letu 2024 se je primanjkljaj sektorja država (-0,9 % BDP) občutno znižal. Hkrati je bil kar za 2 o. t. BDP nižji od vladnih projekcij iz oktobra lani. Projekcije sektorja država sicer v največji meri določa državni proračun, ki že nekaj zaporednih let ni realističen.
Državni zbor je sprejel spremembo Zakona o fiskalnem pravilu. Skladno z njegovimi določbami Fiskalni svet do 10. 4. pričakuje osnutek Letnega poročila o napredku. Ta predstavlja v spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja ključni letni dokument za spremljanje zavez, ki so jih država podale v Srednjeročnem načrtu. Poleg tega je Evropska komisija pozvala države članice, da do konca aprila vložijo zahtevek za uveljavitev nacionalne odstopne klavzule, povezane z dodatnimi izdatki za obrambo.
Posvet Fiskalnega sveta o uveljavljanju fiskalnih pravil v spreminjajočih se zakonodajnih in geopolitičnih razmerah
Fiskalni svet je organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike. Povabilu na posvet so se odzvali dr. Matej Avbelj, mag. Mitja Gaspari, dr. Bogomir Kovač, dr. Mojmir Mrak in dr. Dušan Mramor. Razprava se je na pobudo Fiskalnega sveta osredotočila na uveljavljanje fiskalnih pravil v spreminjajočih se zakonodajnih in geopolitičnih razmerah. Udeleženci so poudarili tehtno vlogo Fiskalnega sveta ob sprejemanju zakonodajnih sprememb fiskalnih pravil in opozorili na velika tveganja v geopolitičnem prostoru.
