Mesečna informacija, oktober 2024
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih devetih mesecih leta znašal -462 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, kar je 814 mio EUR manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani. Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje Fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -70 mio EUR, kar je za okoli 60 mio EUR več kot lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 393 mio EUR in bili za skoraj tretjino manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 8,3 % in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,5 %). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Fiskalni svet je 30. 9. prejel predloga državnega proračuna za leti 2025 in 2026 ter osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028. Ker je obstoječi Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP) v neskladju s spremembami sistema ekonomskega upravljanja v EU, vloga Fiskalnega sveta ob sprejemanju proračunskih dokumentov do spremembe ZFisP ni jasna. Kljub temu bomo mnenje glede osnutka Načrta podali skupaj z oceno predlogov državnega proračuna, skladno z Zakonom o javnih financah, do 20. 10. Odbor za finance DZ RS bo sicer o osnutku Načrta razpravljal že na seji 4. 10. 2024.
Mesečna informacija, september 2024
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih osmih mesecih leta znašal -431 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Nižji primanjkljaj je kljub krepitvi rasti »očiščene« porabe rezultat zlasti večjih prihodkov in tudi manjše porabe za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj ob koncu leta manjši kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani (-2.221 mio EUR).
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -72 mio EUR in bil skoraj enak kot v enakem obdobju lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 370 mio EUR in bili za okoli četrtino manjši kot v enakem obdobju lani. V veljavnem proračunu je za letos predvidenih 1.244 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo tudi realizacija interventnih ukrepov manjša od predvidene.
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,0 % in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (8,2 %), kar povečuje tveganja ob morebitnem obratu gospodarskih razmer.
Neposredni učinek predlaganih davčnih sprememb na javne finance naj bi bil skromen. Na osnovi predlogov zakonov naj bi njihov pozitivni učinek znašal okoli 8 mio EUR. Morebitna uveljavitev dviga trošarin na določene alkoholne pijače bi učinek podvojila.
Konec septembra bo vlada pripravila predloga državnega proračuna za 2025 in 2026 ter prvi štiriletni fiskalno-strukturni načrt po prenovljenem sistemu upravljanja na ravni EU. Trenutno še ni znano, ali bo pred pošiljanjem EK predložen v oceno fiskalnemu svetu in predstavljen državnemu zboru. To bi sicer povečalo preglednost in verodostojnost fiskalnega načrtovanja.
Nova fiskalna pravila EU in posledice za Slovenijo (članek v Bančnem vestniku)
Predstavljena so nova fiskalna pravila na ravni EU in njihove posledice za Slovenijo. Pravila vsebujejo znatno število pogojevanj, pomembno vlogo pa ohranjajo nemerljive spremenljivke. Pojasnjen je pomen analize vzdržnosti javnega dolga v novem sistemu ekonomskega upravljanja. Uradni izračuni prihodnje poti javnih financ bodo postali javni razmeroma pozno v postopku priprave srednjeročnih proračunskih dokumentov. Zato je prikazan ilustrativni izračun rasti neto izdatkov oziroma zahtevanega prilagajanja javnih financ v Sloveniji v prihodnje ter primerjava z zahtevami starih fiskalnih pravil in z dolgoletnimi povprečji.
Čeprav so zahteve novih fiskalnih pravil nekoliko blažje od zahtev starih fiskalnih pravil, naj bi bil v prihodnje manevrski prostor fiskalne politike v primerjavi z dosedanjo realizacijo nekoliko bolj omejen. Dovoljena rast izdatkov naj bi bila namreč za okrog petino manjša od povprečne rasti zadnjih dveh desetletij.
Analiza odstopanj napovedi makroekonomskih in javnofinančnih agregatov v obdobju 2020-2023
Odstopanja makroekonomskih in javnofinančnih napovedi za obdobje 2020-2023 so bila večja od dolgoletnega povprečja. To je deloma razumljivo, saj so to obdobje zaznamovali veliki nepričakovani šoki. Čeprav je interventna zakonodaja iz leta 2020 določila, da se leti 2020 in 2021 izključita iz naknadne analize odstopanj napovedi, je pomembno, da so v analize vključeni tudi podatki kriznih obdobij, saj lahko dolgoročno pomembno vplivajo na načrtovanje in javne finance. Tudi analiza odstopanj napovedi javnofinančnih agregatov brez učinka interventnih ukrepov kaže, da so se odstopanja v povprečju zadnjih štirih let vidno povečala. To nakazuje nadaljevanje pomanjkljive realističnosti javnofinančnega načrtovanja. Povečana odstopanja so izrazita zlasti na področju napovedi izdatkov, kar predstavlja tveganje za neučinkovito porabo. Hkrati takšen pristop k javnofinančnemu načrtovanju predstavlja potencialne težave pri določanju ciljev v okviru prenovljenega ekonomskega upravljanja na ravni EU. Osrednji element tega bo namreč večletni načrt, ki ga ne bo mogoče spreminjati. Njegovo izhodišče pa bi moralo temeljiti tudi na realističnih napovedih javnofinančnih agregatov.
Mesečna informacija, julij 2024
Tako sektor država kot javne blagajne imajo v začetku leta primanjkljaje. To je ob ugodni dinamiki prihodkov, ki je predvsem odraz razmer na trgu dela in tudi zaradi inflacije visoke nominalne rasti plač, posledica visoke rasti »očiščenih« odhodkov. Primanjkljaji bodo tako po oceni Fiskalnega sveta kot ostalih domačih in mednarodnih institucij ob koncu leta sicer nižji kot v veljavnih proračunskih dokumentih za letos, ki jih je ponovno zaznamovalo zlasti prekomerno načrtovanje porabe.
Preglednost javnih financ je slabša kot pred epidemijo, kar otežuje načrtovanje in spremljanje fiskalne politike. To je posledica številnih interventnih ukrepov in pomanjkanja sistematičnega pristopa k dolgotrajnim izzivom. Pomanjkljiva preglednost se odraža zlasti v transferjih med blagajnami, oblikovanju obsežnih rezerv in v netransparentnem poslovanju proračunskih skladov. Večja preglednost je eden ključnih pogojev za zagotavljanje učinkovite javne porabe.
Dosedanja letošnja realizacija znova potrjuje, da proračunsko načrtovanje spremljajo številne pomanjkljivosti. Zaradi teh in spremenjenih fiskalnih pravil, ki zahtevajo bolj verodostojno in srednjeročno usmerjeno načrtovanje, bo potrebno k pripravi jesenskih proračunskih dokumentov pristopiti bolj odgovorno.
Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2023
Javnofinančni položaj se je lani izboljšal, fiskalna politika je bila v nasprotju z načrti vlade razmeroma restriktivno naravnana. Znižanje primanjkljaja sektorja država pod maastrichtsko mejo so omogočile zlasti z vidika javnih financ ugodne makroekonomske razmere. Realizirana raven javne porabe je bila lani znotraj sprejetega triletnega okvira. Glede na to, da so bile ob njegovih spremembah določene ravni najvišjih dovoljenih izdatkov po oceni Fiskalnega sveta pretirane, je bilo to pričakovano. Korenito izboljšanje javnofinančnega načrtovanja je nujno zaradi prihajajočih sprememb sistema upravljanja v EU. Dosedanja praksa številnih in obsežnih sprememb najvišjih dovoljenih izdatkov v okviru v prihodnje ne bo več mogoča.
