www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 7. 11. 2022

Mesečna informacija, november 2022

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih 2022 znašal 283 mio EUR, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 465 mio EUR.

Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih desetih mesecih 2022 medletno višji za 18,2 %. Iz sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 implicitno tako izhaja, da naj bi se rast tako »očiščenih« prihodkov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta upočasnila na 10,2 %.

Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih desetih mesecih letos medletno višji za 10,2 %. Iz sprejetega rebalansa implicitno zato izhaja, da naj bi se rast »očiščenih« odhodkov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta okrepila na kar 34,4 %. S tem bi »očiščena« poraba v povprečju teh dveh mesecev znašala okoli 1,7 mrd EUR na mesec, kar je za 0,8 mrd EUR več kot v povprečju prvih desetih mesecev.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca oktobra letos znaša 5.465 mio EUR, od tega v prvih desetih mesecih letos 672 mio EUR. Glede na rebalans naj bi bilo v celem letu za COVID ukrepe namenjeno za slabe 1,1 mrd EUR, kar pomeni, da bi bilo do konca leta porabljenih še 415 mio EUR.

Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na 440 mio EUR. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bilo realiziranega še nekoliko manj kot 200 mio EUR. Skupni neposredni učinek vseh dosedanjih draginjskih ukrepov v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 760 mio EUR.

Dosedanja realizacija in sprejeti rebalans državnega proračuna za leto 2022 nakazujeta na primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta v višini kar -1.757 mio EUR, od tega 1.157 mio EUR nepovezano z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Ob občutnem porastu investicij, tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja in stroškov dela naj bi transferi posameznikom in gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve v zadnjih dveh mesecih leta medletno celo upadli. Realizacija do vključno oktobra tako potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da rebalans ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. Ustvarjanje obsežnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na javnofinančni izid.

S predlogom Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in za blaženje posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva se nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo. Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.

Objavljeno: 17. 10. 2022

Ocena Fiskalnega sveta: Ocena proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024

V trenutnih razmerah mora fiskalna politika ohraniti fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga. Predlog proračunov takšne usmeritve v določeni meri upošteva, vendar s številnimi pomanjkljivostmi in tveganji. Ocenjujemo, da fiskalne spodbude, v predlaganih proračunskih dokumentih prisotne zlasti v obliki nadaljnjega povečanja že visoke ravni investicij, v danih razmerah in ob pričakovanih gospodarskih gibanjih niso potrebne oziroma primerne. Ocene projekcij v predloženih proračunskih dokumentih so sicer otežene, saj je bila njihova podlaga s sprejetim rebalansom za letom 2022 zastavljena nerealistično. Zlasti pri javnofinančnih odhodkih se zato veča verjetnost, da bodo stopnje rasti v letu 2023 višje od predvidenih. Hitra rast odhodkov je poleg nadaljnje pospešitve investicij v pomembni meri tudi posledica diskrecijskih ukrepov, sprejetih po uveljavitvi trenutno veljavnega proračuna jeseni lani. Ti ukrepi skupaj s poslabšanim izhodiščnim stanjem javnih financ v letu 2022, pričakovanimi obsežnimi draginjskimi ukrepi in umirjanjem gospodarske aktivnosti prispevajo k predvidenemu visokemu primanjkljaju v letu 2023.

Odziv Vlade RS do Ocene FS

Objavljeno: 5. 10. 2022

Mesečna informacija, oktober 2022

Primanjkljaj državnega proračun je po začasnih podatkih v prvih devetih mesecih 2022 znašal 324 mio EUR, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 377 mio EUR. Primerjava dosedanje realizacije in nedavno sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 nakazuje, da naj bi bilo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta realiziranega kar -1.716 mio EUR primanjkljaja, od tega 1.063 mio EUR nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih devetih mesecih 2022 medletno višji za 20,2 %. Iz sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se rast tako očiščenih prihodkov v zadnjih treh mesecih letošnjega leta upočasnila na 8,1 %.

Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih devetih mesecih letos medletno višji za 9,9 %. Iz sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se rast »očiščenih« odhodkov v zadnjih treh mesecih letošnjega leta okrepila na kar 29,3 %. To bi pomenilo, da bi »očiščena« poraba v povprečju zadnjih treh mesecev leta znašala okoli 1,5 mrd EUR na mesec, kar je za okoli 0,5 mrd EUR več kot v povprečju prvih devetih mesecev.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca septembra letos znaša 5.445 mio EUR, od tega v prvih devetih mesecih letos 652 mio EUR. Iz rebalansa izhaja, da naj bi bilo do konca leta za ta namen porabljenih še 435 mio EUR.

Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na 440 mio EUR. Polovico tega učinka naj bi bilo realiziranega v zadnjih treh mesecih leta.

Realizacija državnega proračuna v prvih devetih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da v rebalansu niso bile ustrezno prepoznane in posledično prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v lani oktobra sprejetem proračunu. Tako rebalans zlasti s previsoko zastavljenimi ravnmi odhodkov ne predstavlja ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, saj bo dejanska realizacija konec leta očitno nižja. S takšnim pristopom k proračunskemu načrtovanju se enako kot v predhodnih dveh letih odpira prostor za še višjo rast porabe prihodnje leto.

Fiskalni svet je 30. 9. prejel predloge proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Skladno z Zakonom o javnih financah je rok za pripravo ocene predloga spremenjenega Okvira za pripravo proračunov sektorja država 15 dni, rok za pripravo ocene predlogov državnega proračuna za leti 2023 in 2024 pa najkasneje do 20. 10.

Objavljeno: 26. 9. 2022

Ocena Fiskalnega sveta: Izpolnjevanje pogojev za obstoj izjemnih okoliščin v letu 2023

Obete za leto 2023 trenutno zaznamujejo izjemna negotovost, kar zahteva zagotovitev fleksibilnega ukrepanja države, in velika tveganja za nadaljnje poslabšanje izgledov gospodarske rasti, kar lahko ima pomembne finančne posledice za finančno stanje sektorja država. Vlada mora ob sicer nujnem ukrepanju za omejevanje posledic energetske draginje v čim večji meri ohranjati manevrski prostor za delovanje v prihodnje, zlasti z omejevanjem rasti tekoče porabe. Ukrepi, ki naslavljajo energetsko krizo, morajo biti pravočasni, usmerjeni in začasni ter ne smejo slabšati strukturnega položaja javnih financ. To velja v primeru negotovega vztrajanja censkih šokov še posebej za prilagajanje različnih skupin javnih izdatkov trenutno visoki ravni cen energentov.

Objavljeno: 22. 9. 2022

Ocena Fiskalnega sveta: Ocena skladnosti predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in predloga Odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022–2024 s fiskalnimi pravili

Predlog rebalansa predvideva znižanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna iz -3,1 mrd EUR v letu 2021 na -2,0 mrd EUR v letu 2022. Znižanje glede na lani izhaja iz visoke nominalne rasti BDP in posledično večjih prihodkov ter iz precej manj negativnega učinka enkratnih dejavnikov na saldo kot lani, kljub sprejetju ukrepov za blažitev posledic draginje. Iz Predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega kar 1,7 mrd EUR primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij naj bi se letos povečal za 11,4 % oziroma za 1,2 mrd EUR, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 %.

Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko. V primeru dejanske realizacije predstavljenih projekcij Predlog rebalansa ocenjujemo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne. Hkrati bi se z izvajanjem v Predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance. Odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike. Hkrati rebalans proračuna tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.

Odziv Vlade RS do Ocene FS

Objavljeno: 5. 9. 2022

Mesečna informacija, september 2022

Primanjkljaj državnega proračun je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2022 znašal 342 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi imel državni proračun presežek v višini 189 mio EUR.

Prihodki so bili v prvih osmih mesecih 2022 medletno višji za 16,7 %, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa za 20,2 %.
Odhodki so bili v prvih osmih mesecih letos medletno nižji za -9,4 %, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 637 mio EUR pa so bili medletno višji za 10,5 %.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca avgusta letos znaša 5.430 mio EUR.
Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 325 mio EUR, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 mio EUR. Prihodnje leto bi lahko doslej sprejeti ukrepi z učinkom na državni proračun znašali okoli 150 mio EUR, skupaj okoli 250 mio EUR. Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.

Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih nakazuje, da bi moral biti primanjkljaj letos kljub sprejetim ukrepom za omilitev posledic draginje manjši, kot je bilo predvideno v spremembah veljavnega proračuna, sprejetih jeseni lani. To je predvsem posledica višje rasti davčnih prihodkov od predvidene zlasti zaradi okrevanja domače potrošnje in tudi visoke inflacije ter vnovičnega nedoseganja pretirano optimističnih investicijskih načrtov.

V zadnjih štirih mesecih leta sicer pričakujemo upočasnitev rasti prihodkov, a hkrati veljavni proračun omogoča obrat v gibanju porabe, ki bi lahko bila za doseganje proračunskih projekcij medletno višja za 12,0 %, primanjkljaj pa bi v mesecih do konca leta lahko znašal kar 2.130 mio EUR. Kljub temu namerava vlada ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 mio EUR. Ocenjujemo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi pravic porabe zlasti ob prepoznanju nerealističnih investicijskih načrtov. Izraba prihodkov, ki izvirajo iz visoke inflacije za povečanje porabe namesto za znižanje dolga, je glede na visoka tveganja za srednjeročno in dolgoročno javnofinančno vzdržnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU neustrezna. V primeru uresničitve napovedanega dviga dovoljene porabe se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno.

© Fiskalni svet 2017 - 2022

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje