www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 18. 5. 2023

Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2022

Fiskalni svet je po Zakonu o fiskalnem pravilu do konca maja vsakega leta dolžan Državnemu zboru Republike Slovenije oddati poročilo o delovanju v preteklem letu. Fiskalni svet je skladno s tem zakonom, sprejetim junija 2015, samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.

Glede na visoko stopnjo negotovosti v mednarodnem okolju so v celotnem letu 2022 veljale izjemne okoliščine, ki so bile uveljavljene v marcu 2020 ob izbruhu epidemije. Izjemne okoliščine so tudi v letu 2022 omogočale začasno odstopanje od srednjeročnih fiskalnih ciljev, če s tem ni ogrožena srednjeročna javnofinančna vzdržnost. V letu 2022 je sicer po zaključku epidemije prišlo do močnega odboja gospodarske aktivnosti. Slovenija je zabeležila visoko gospodarsko rast in porast zaposlenosti ter tudi inflacije. V Slovenijo smo inflacijo sicer pretežno uvozili, vendar se je že v drugi polovici leta pričel proces prilagajanj, ki avtonomno generira domačo inflacijo, domača fiskalna politika pa ni delovala usklajeno z denarno politiko, ki je oblikovana za povprečje evrskega območja.

Negotovosti ostajajo v tem trenutku kljub podanemu predlogu Evropske komisije iz aprila letos še vedno prisotne tudi glede dokončnega oblikovanja evropskih fiskalnih pravil. Ne glede na posamične interese držav pri njihovem oblikovanju je pomembno, da EU kot celota nastopa na finančnih trgih kot zanesljiv partner, ki uživa polno zaupanje investitorjev. Kredibilna fiskalna pravila, ki so za države članice zavezujoča in sprejemljiva brez kakršnih koli zadržkov, so pogoj za to, da so državne obveznice na finančnih trgih prodane po ustreznih pogojih in s tem omogočajo nemoteno financiranje razvojnih načrtov.

Tudi v teh negotovih okoliščinah bo Fiskalni svet dosledno uveljavljal svoje poslanstvo, to je spremljanje in opozarjanje na vzdržnost javnih financ na srednji in daljši rok. Glavno orodje pri tem ostaja moč argumenta. Zato s preglednostjo, ki jo omogoča široko objavljanje ocen Fiskalnega sveta, zagotavljamo spremljanje fiskalne politike. S tem ustvarjamo demokratični pritisk na odločevalce, hkrati pa prav odločevalcem s svojimi ocenami tudi pomagamo pri sprejemanju javnofinančno vzdržnih odločitev o proračunskih dokumentih.

Objavljeno: 8. 5. 2023

Ocena Fiskalnega sveta: Ocena Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023

S predlogom rebalansa za letošnje leto je predviden visok primanjkljaj državnega proračuna (-4,5 % BDP), na katerega podobno vplivajo interventni ukrepi za blažitev posledic draginje in epidemije ter t. i. »očiščeni« primanjkljaj (brez učinka interventnih ukrepov). Slednji je hkrati izključni razlog za občutno povečanje primanjkljaja glede na lani (za 2,2 o. t. BDP), v prevladujoči meri zaradi predpostavljenega znižanja deleža prihodkov v BDP in nadaljnje krepitve že dosežene visoke ravni investicijske aktivnosti. Rast »očiščene« tekoče porabe naj bi bila tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala ter je predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov. Njen delež v BDP se sicer ne bo vidneje povečal, zato očiščena tekoča poraba ne bo pomembno prispevala k povečanju primanjkljaja v razmerju do BDP.

Po zagotovilih vlade je predlog rebalansa državnega proračuna usklajen s Programom stabilnosti 2023, zato se ocena spoštovanja fiskalnih pravil, ki jo je Fiskalni svet podal aprila letos, ne spreminja. Po tej indikativni oceni večina uporabljenih kazalnikov za leto 2023 nakazuje odstopanje fiskalne politike od skladnosti s fiskalnimi pravili. Projekcije bilance sektorja država iz Programa stabilnosti 2023 so zlasti zaradi visoke inflacije in predvidene nadaljnje krepitve investicijske aktivnosti nakazovale ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letošnjem letu, ko so sicer še uveljavljene izjemne okoliščine. Ob tem je potrebno opozoriti, da zastavljena visoka raven odhodkov državnega proračuna v letu 2023 in zniževanje deleža cikličnih prihodkov v BDP pomembno prispevata tudi k omejenemu manevrskemu prostoru za dodatno ukrepanje fiskalne politike v prihodnjih letih, ki bi slabšalo strukturni položaj javnih financ ter s tem vplivalo na srednjeročno vzdržnost javnega dolga.

Nižji primanjkljaj po predlogu rebalansa glede na trenutno veljavni proračun, sprejet jeseni lani, izhaja pretežno iz manjših odhodkov v povezavi z draginjo, deloma iz upoštevanja novih ukrepov, deloma pa tudi ustreznejših projekcij nekaterih postavk, na pomanjkljivosti katerih je Fiskalni svet opozarjal že jeseni. Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov.

Stališče Vlade RS do Ocene FS

Objavljeno: 17. 4. 2023

Ocena Fiskalnega sveta: Ocena proračunskih dokumentov za obdobje 2023 do 2026

Naravnanost fiskalne politike, predvidena v srednjeročnih proračunskih dokumentih, je v obdobju 2023 2026 v povprečju nevtralna, vendar projekcije ob odsotnosti reform nakazujejo precej omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v prihodnjih letih. Večina kazalnikov, ki jih pri pripravi ocene uporablja Fiskalni svet, kaže spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026. Odstopanja v letu 2024 so zlasti posledica predvidene visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjega znižanja deleža prihodkov v BDP ter so v mejah spremenljivosti ocen cikličnega položaja gospodarstva. Ob tem projekcije osnutka Programa stabilnosti 2023 ocenjujemo kot pretežno realistične oziroma glede na makroekonomsko napoved UMAR skladne z načelom previdnosti. Takšen pristop je ustrezen ob ohranjanju visoke negotovosti in številnih tveganjih. Poleg makroekonomskih največje tveganje predstavljajo napovedane reforme. Njihovi finančni učinki v predložene dokumente niso vključeni, ob ocenjenih tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa so nujne predvsem reforme sistemov socialnega varstva.

Stališče Vlade RS do Ocene FS

Objavljeno: 6. 4. 2023

Predsednik Fiskalnega sveta na seji Komisije za nadzor javnih financ o davčni reformi

Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je sodeloval na 10. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ. V svojem nastopu je poudaril zlasti uvrščanje dovolj opredeljenih reform v srednjeročne proračunske načrte in verodostojnost proračunskega načrtovanja, tudi v predlaganem spremenjenem okviru gospodarskega upravljanja v EU, ter nujnost zagotavljanja srednjeročne vzdržnosti javnih financ.

Objavljeno: 5. 4. 2023

Mesečna informacija, april 2023

Državni proračun je imel v prvih treh mesecih primanjkljaj (-324 mio EUR), ki je brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (58 mio EUR) in ukrepov za blažitev draginje (237 mio EUR) znašal -30 mio EUR.

Na osnovi zadnjih razpoložljivih informacij ocenjujemo, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu 2023 znašali okoli 800 mio EUR, kar je okoli 500 mio EUR manj, kot je bilo predvideno ob pripravi spremembe proračuna za leto 2023 jeseni lani. Vlada je ob začetku priprave rebalansa sporočila, da naj bi bili skupni odhodki zlasti zaradi tega razloga letos za okoli 600 mio EUR nižji, kot je bilo predvideno.

Skladno z zakonodajnimi roki pričakujemo, da bo vlada do 10. 4. sprejela osnutek Programa stabilnosti, ki vsebuje štiriletne projekcije za celoten sektor država (za obdobje 2023-2026), medtem ko naj bi predlog rebalansa državnega proračuna (za leto 2023), ki predstavlja prevladujoči del sektorja država, obravnavala šele 20. 4. Ključni proračunski dokumenti bi morali biti usklajeni tako iz vidika časovnice priprave kot iz vsebinskega vidika. To je še posebej pomembno ob napovedanih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU, ko naj bi verodostojno srednjeročno načrtovanje postalo temelj ocenjevanja vzdržnosti javnih financ.

Objavljeno: 6. 3. 2023

Izzivi spremenjenega sistema ekonomskega upravljanja v EU

Fiskalni svet objavlja analizi, v katerih so predstavljeni izzivi, povezani z dvema ključnima elementoma predloga Evropske komisije glede spremembe ekonomskega upravljanja v EU: srednjeročnim javnofinančnim načrtom ter analizo vzdržnosti dolga in z njo povezano občutljivostjo projekcij na spremenjene predpostavke.

Predlagani zavezujoči srednjeročni javnofinančni načrt predstavlja ustrezno osnovo za doseganje bolj predvidljive, stabilne in vzdržne fiskalne politike. Njegova implementacija pa bo predstavljala precejšen izziv za Slovenijo, kjer je bil doslej razkorak med formalno ureditvijo in dejansko prakso srednjeročnega načrtovanja precejšen, projekcije pa so odražale optimistično prelaganje konsolidacije v kasnejša leta. Ob potrebi po izboljšanju procesov načrtovanja v operativno-tehničnem smislu bo za uvedbo učinkovitega srednjeročnega fiskalnega okvira ključna podpora nosilcev ekonomske politike.

V predlaganem sistemu ekonomskega upravljanja v EU naj bi imelo poleg vzdržnega javnega dolga pomembno vlogo tudi določanje usmeritev fiskalne politike na podlagi srednjeročnih proračunskih projekcij. Te se nanašajo na obdobje, daljše od tistega, ki je običajno predstavljeno v proračunskih dokumentih. Zaradi dolgoročnejše usmeritve naj bi večji pomen pridobile srednjeročne makroekonomske in javnofinančne projekcije ter iz njih izhajajoče predpostavke. Simulacije kažejo, da se občutljivost projekcij na spremenjene predpostavke z daljšanjem napovednega horizonta veča, zato je pri izbiri predpostavk potrebna še posebna previdnost.

© Fiskalni svet 2017 - 2023

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje