Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ. Rast neto izdatkov bo znova višja od dovoljene, primanjkljaj celotnega sektorja države pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli 3 % BDP. Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Z vidika javnofinančne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vključujejo takšne ukrepe.
Rebalans predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za okoli 100 mio EUR. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva NOO ob zaključevanju tega instrumenta. Del projekcij prihodkov sicer ocenjujemo kot optimističen, obstajajo tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki višji od načrtovanih.
Slovenija je jeseni 2024 sprejela Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028. Z njim se je skladno z domačo in EU zakonodajo zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov. Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov v letu 2026 precej višja (okoli 8 %) od dovoljene (4,4 %). Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 % BDP, kar je dvakrat toliko kot dovoljena meja (0,6 % BDP). To velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme zaradi povečanja obrambnih izdatkov.
Rebalans ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od Načrta in tako povečuje obseg prihodnje prilagoditve. Proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 bodo morali jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se začasna izjema glede njihovega upoštevanja v ocenah ustreznosti fiskalne politike izteče leta 2028. Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ.
Uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) bi verjetno spodbudila gospodarsko rast. Vendar njeni povratni učinki v nobeni opravljeni simulaciji tudi po desetih letih ne nadomestijo neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda v celoti. Fiskalni svet ne presoja ustreznosti oziroma drugih ciljev ukrepov, temveč njihov možen vpliv na javne finance.
Neposredno poslabšanje salda v letu 2027 bi lahko znašalo okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 % napovedanega BDP. Znesek vključuje tudi začasne ukrepe, zato ne predstavlja trajnega letnega stroška.
Povratni učinki višje gospodarske aktivnosti bi v povprečju nadomestili okoli četrtino neposrednega poslabšanja salda kratkoročno in okoli polovico po desetih letih. Manjše dolgoročno poslabšanje v nekaterih modelskih simulacijah ni zgolj posledica višje gospodarske aktivnosti, temveč tudi predpostavljenega dodatnega prilagajanja fiskalne politike, med drugim zmanjševanja izdatkov.
Velikost ocenjenih učinkov je negotova. Zaradi nerazpoložljivosti individualnih podatkov statična ocena temelji na javno dostopnih virih in številnih predpostavkah, dinamične ocene pa so odvisne tudi od predpostavk o odzivanju gospodarstva. Rezultati prikazujejo možne posledice glede na scenarij brez ukrepov, ne napovedi dejanskega primanjkljaja in dolga.
Fiskalni svet je bil povabljen na 3. sejo Komisije za nadzor javnih financ, 15. 9. 2026, s točko dnevnega reda z naslovom: Vpliv Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na državni proračun in ostale blagajne javnega financiranja
ZFisP-1 v 1. odstavku 9. člena določa, da predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom funkcije članov Fiskalnega sveta obvesti vlado.
Dne 11.9.2026 je predsednik obvestil vlado, da bo 21. marca 2027 potekel mandat vsem trem članom Fiskalnega sveta.
Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih osmih mesecih letos znašal -1,2 mrd EUR. Rast prihodkov in odhodkov je znašala okoli 11 %. Ob tem se je rast prihodkov precej okrepila glede na enako obdobje lani, tudi ko izločimo učinek hitrejšega črpanja sredstev NOO. Krepitev je predvsem posledica višjih davčnih prilivov, zlasti DDV, kar je tudi odraz boljših makroekonomskih razmer. Rast odhodkov ostaja visoka in široko osnovana. Glavni dejavnik rasti ostajajo višji stroški dela, ki bodo v celem letu verjetno precej višji od lani sprejetega proračuna.
Po veljavnem proračunu naj bi primanjkljaj letos znašal – 2,1 mrd EUR. Predstavitev rebalansa je bila glede na prvotni terminski načrt sicer prestavljena. Po do sedaj javno razpoložljivih informacijah naj bi bili odhodki višji za okoli 750 mio EUR, od tega za okoli 300 mio EUR zaradi sredstev NOO, ki nimajo vpliva na saldo. Na osnovi dosedanje realizacije ocenjujemo, da bodo tudi davčni prihodki višji od veljavnih načrtov. Oceno letošnjega primanjkljaja bo mogoče napraviti po celoviti predstavitvi rebalansa in morebitnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ.
Fiskalni svet je bil povabljen na 3. nujno sejo Odbora za finance, 9. 7. 2026, s točko dnevnega reda z naslovom: Neodgovorno upravljanje javnih financ v času vlade dr. Roberta Goloba.