www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 5. 2. 2024

Mesečna informacija, februar 2024

Ključno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ predstavljajo vnovične zahteve po dvigu plač v javnem sektorju. Izpostavljamo, da je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev v povprečju ohranjena glede na obdobje pred epidemijo, poleg tega so bili v okviru interventnih ukrepov izplačani tudi obsežni dodatki. Glede na to, da je delež mase plač sektorja država v BDP šesti največji v EU ocenjujemo, da bi njen morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev le povečal tveganja za javne finance (več na straneh 9 11). Ta so se od začetka epidemije že sicer povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih januarja 2024 presežek (333 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 351 mio EUR. V obeh primerjavah je bil presežek nekoliko večji kot januarja lani.

ZZZS je leto 2023 zaključil s primanjkljajem kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transfera iz državnega proračuna. Slednji postaja vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne. Od leta 2017 se v povprečju letno povečuje za skoraj 40 %, njegov delež v BDP je lani znašal že skoraj 0,6 % BDP.

Realna kupna moč pokojnin se je v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019 (9,6 % BDP). Ugodne razmere na trgu dela so omogočale znižanje skupnega transfera iz državnega proračuna, ki je bil lani (1,8 % BDP) najnižji po letu 1995. Po finančnem načrtu ZPIZ za leto 2024 naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna letos okrepil na 2,1 % BDP.

Bilanca proračunov občin je imela lani največji presežek doslej zaradi dviga povprečnine in predvsem obsežnega transfera iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah. Poleg tega se je rast odhodkov upočasnila, v prevladujoči meri kot posledica zastoja investicijske aktivnosti, kar povezujemo z volilnim ciklom na lokalni ravni.

Objavljeno: 23. 1. 2024

Fiskalni svet sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada

Fiskalni svet je 23. 1. 2024 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je na rednem letnem obisku v Sloveniji v okviru posvetovanj v skladu s 4. členom Statuta MDS.

Namen obiska je bila izmenjava mnenj o trenutnem javnofinančnem položaju in izzivih ter o tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ v Sloveniji.

Objavljeno: 9. 1. 2024

Mesečna informacija, januar 2024

Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2023 znašal -2.293 mio EUR, brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa -656 mio EUR.

Gibanja v državnem proračunu so bila lani slabša kot v letu 2022. Večji skupni primanjkljaj (za 929 mio EUR) je bil zlasti posledica za 648 mio EUR večjega t. i. »očiščenega« primanjkljaja (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil skupni obseg interventnih ukrepov večji za 281 mio EUR. Poslabšanje v primerjavi z letom 2022 je v prevladujoči meri izhajalo iz višje rasti »očiščene« porabe, zlasti stroškov dela in transferov v sklada socialnega zavarovanja, predvsem v ZZZS, deloma pa tudi nižje rasti prihodkov, zlasti nekaterih ključnih davčnih prihodkov ob umirjanju gospodarske aktivnosti in inflacije.

Realizacija državnega proračuna v letu 2023 je bila skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta sicer precej manj negativna kot naj bi znašala po jesenski oceni Ministrstva za finance. Skupni primanjkljaj je bil namreč 828 mio EUR manjši, v pretežni meri zaradi manjše realizacije »očiščene« porabe (brez interventnih ukrepov). Ob pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 lani jeseni je bila ocena realizacije za leto 2023 s strani Ministrstva za finance namreč znova občutno previsoka. To je vodilo v precenjeno projekcijo ravni »očiščene« porabe tudi za leto 2024. Ta v določeni meri ni osnovana na trenutno veljavnih ukrepih in omogoča sprejemanje dodatnih diskrecijskih ukrepov s trajno negativnim vplivom na javnofinančni položaj tudi znotraj zastavljenih meja sprejetega proračuna. Sprejeta sprememba proračuna za leto 2024 na osnovi dejanske realizacije za 2023 omogoča 5,8-odstotno rast »očiščene« porabe v letu 2024, v primerjavi s predhodno oceno realizacije pa je nakazovala rast v višini le 1,0 %.

Neustreznost proračunskega načrtovanja nakazuje tudi dejstvo, da proračunske bilance Ministrstva za finance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za leto 2024 oziroma spremembam , ki jih je Državni zbor glede na osnutek proračuna potrdil v samem procesu sprejemanja proračuna. Najbolj občutne spremembe se nanašajo na v osnutku predvideni solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah, ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen, na spremenjeno vrednost povprečnin in na v Državnem zboru sprejeto delno uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo, ki v osnutku proračuna ni bila predvidena. Ti transferi naj bi se letos glede na razpoložljivo proračunsko bilanco Ministrstva na finance in lansko realizacijo kljub temu znižali za 10,2 %, kar ni realistično. Ob 4,2-odstotni inflaciji v lanskem letu se bodo namreč verjetno povečali, kar bi lahko povzročilo še višjo rast »očiščene« porabe od trenutno nakazane.

Znižanje deleža javnega dolga v BDP je v celoti posledica visoke inflacije, njegovo hitrejše in trajnejše zniževanje pa je onemogočeno zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja.

Tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ so se od začetka epidemije vidno povečala. V obdobju 2020-2023 se je namreč rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala. To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb v pretežni meri posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, ki imajo trajno negativen vpliv na javne finance.

Objavljeno: 5. 12. 2023

Mesečna informacija, december 2023

Državni proračun je imel v prvih enajstih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-1.321 mio EUR), brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa presežek v višini 5 mio EUR.

Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih enajstih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani. Večji skupni primanjkljaj (za 760 mio EUR) je bil v prevladujoči meri posledica za 504 mio EUR nižjega presežka t. i. »očiščenega« salda (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil obseg vseh interventnih ukrepov medletno višji za 256 mio EUR.

Realizacija v enajstih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da bi se lahko skupna poraba državnega proračuna v decembru letos medletno povečala za 77,4 % (v prvih enajstih mesecih je medletna rast znašala 9,3 %). Posledično bi lahko primanjkljaj v zadnjem mesecu letos znašal kar 1,8 mrd EUR. To bi bilo skoraj 500 mio EUR več kot v prvih enajstih mesecih letos.

Objavljeno: 22. 11. 2023

Fiskalni svet je sprejel delegacijo hrvaške neodvisne fiskalne institucije

Fiskalni svet je obiskala delegacija hrvaškega Povjerenstva za fiskalnu politiku, ki je organ v nastajanju, pod vodstvom prof. dr. Sandre Krtalić.

Med srečanjem smo predstavili pogoje za delo slovenskega Fiskalnega sveta, naše dosedanje izkušnje in izzive, s katerimi se srečujemo pri svojem delu.

Objavljeno: 7. 11. 2023

Mesečna informacija, november 2023

Državni proračun je imel v prvih desetih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-1.120 mio EUR), brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa presežek v višini 57 mio EUR.

Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih desetih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani. Večji skupni primanjkljaj (za 845 mio EUR) je bil v prevladujoči meri posledica za 590 mio EUR nižjega t. i. »očiščenega« presežka (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil obseg vseh interventnih ukrepov medletno višji za 255 mio EUR.

Skupni prihodki so bili v prvih desetih mesecih letos ob visoki lanski osnovi medletno višji za 1,8 %, odhodki brez upoštevanja interventnih ukrepov pa za 8,3 %. K rasti “očiščenih” odhodkov so največ prispevali stroški dela in transferi v sklada socialnega zavarovanja.

Realizacija v desetih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Iz podatkov o proračunskih gibanjih v desetih mesecih in ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da bi se lahko skupna poraba državnega proračuna v zadnjih dveh mesecih letos medletno povečala za skoraj polovico (v prvih desetih mesecih je medletna rast znašala 9,8 %). Posledično bi lahko primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta znašal kar -2,0 mrd EUR. To bi bilo 912 mio EUR več kot v zadnjih dveh mesecih lani oziroma kar 637 mio EUR več kot v celotnem lanskem letu.

© Fiskalni svet 2017 - 2024

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje