Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026
Javnofinančna gibanja so se v letu 2025 oddaljila od vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov. Kumulativno odstopanje od zavez iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta je bilo še znotraj dovoljenega, a le zaradi izrabe manevrskega prostora, ustvarjenega v 2024. Projekcije Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance nakazujejo, da bo kumulativno odstopanje že letos preseglo dovoljeno. Hkrati ocenjujemo, da bi se nadaljnje odstopanje do konca trenutnega Načrta leta 2028 lahko celo podvojilo. Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme. V takšnih razmerah se je potrebno izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ in s tem tudi za blaginjo prebivalstva, ob trenutni učinkovitosti javne porabe, še povečala.
Mesečna informacija, april 2026
Primanjkljaj sektorja država se je v letu 2025 povečal na -2,5 % BDP (2024: -0,9 % BDP), kar je predvsem posledica izrazite rasti izdatkov. K tej so največ prispevali višji stroški dela zaradi začetka plačne reforme in uvedbe zimskega regresa, nadaljnja rast socialnih nadomestil ter okrepljene investicije. Rast prihodkov se je upočasnila, predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov podjetij in umirjanja razmer na trgu dela.
Bruto dolg sektorja država (65,7 % BDP) se je znižal na raven pred izbruhom epidemije, predvsem pod vplivom inflacije. Razmere na finančnih trgih so se v zadnjem mesecu zaostrile zaradi geopolitičnih napetosti, vendar je Slovenija večino potrebnega zadolževanja za letos izvedla še v ugodnejših pogojih.
Državni proračun je imel v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini -700 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je ostala solidna (7,0 %), predvsem zaradi višjih prilivov iz DDV in evropskih sredstev ter tudi dohodnine. Vendar jo rast odhodkov (13,0 %) še naprej občutno presega. K temu največ prispevajo višji stroški dela, povezani z uvajanjem novega plačnega sistema, ter okrepljena investicijska aktivnost, zlasti na področju obrambe. Dodatno rast odhodkov spodbujajo transferi posameznikom in gospodinjstvom ter v zdravstveno blagajno. Za celotno leto je po veljavnem proračunu predviden primanjkljaj v višini -2,1 mrd EUR.
Po Zakonu o fiskalnem pravilu mora vlada do 10. aprila poslati državnemu zboru in Fiskalnemu svetu v oceno osnutek letnega poročila o napredku izvajanja srednjeročnega načrta. Fiskalni svet bo skladno z zakonodajo v sedmih dneh od prejema pripravil oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračunov sektorja država s potjo gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega načrta.
Posvet Fiskalnega sveta o sistemih socialne zaščite in vzdržnosti javnih financ
Fiskalni svet je 2. 4. 2026 organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike. Povabilu na posvet so se odzvali dr. Bogomir Kovač, mag. Robert Ljoljo, dr. Boris Majcen, dr. Jože Sambt, dr. Janez Šušteršič in dr. Maks Tajnikar.
Razprava se je nanašala na javnofinančne izzive demografskim spremembam neprilagojenih sistemov socialne zaščite, zlasti na področju zdravstva in pokojnin. Sodelujoči so nakazali na možne ukrepe na teh področjih, ki bi lahko prispevali k dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Ob tem so poudarili nujnost celovitega pristopa k uvajanju reform, zavedanja njihovih javnofinančnih posledic in opozorili na omejitve pri možnostih nadaljnjega prilagajanja. Poudarili so tudi pomen Fiskalnega sveta pri opozarjanju in osveščanju širše javnosti glede javnofinančnih tveganj.
Fiskalni svet se je sestal s predstavniki projektne skupine za pripravo modela financiranja JEK2
Fiskalni svet se je 31. 3. 2026 sestal s predstavniki projektne skupine za pripravo modela financiranja JEK2. Razprava se je nanašala na možne modele financiranja tega infrastrukturnega projekta in na njihove javnofinančne posledice.
Fiskalni svet ob oblikovanju vlade poudarja, da bo morala nova izvršilna oblast politične zaveze uskladiti z dejanskimi zmožnostmi javnih financ
Nova vlada bo morala v najkrajšem času jasno opredeliti prednostne naloge, določiti način njihovega financiranja ter zagotoviti, da bodo napovedani ukrepi ustrezno vključeni v javnofinančne dokumente. Za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti ne bo odločilna ambicioznost napovedi, temveč izbira in način izvedbe ukrepov.
V razmerah povečanih izdatkovnih pritiskov in negotovosti si fiskalna politika ne more privoščiti dodatnega odmikanja od ohranjanja srednjeročne javnofinančne vzdržnosti. Posebej pomembno je, da prihodnje odločitve temeljijo na verodostojnih predpostavkah, jasno opredeljenih ukrepih in pravočasnem naslavljanju številnih javnofinančnih izzivov.
Fiskalni svet zato pričakuje, da bo vlada že na začetku mandata vzpostavila pregleden in srednjeročno vzdržen okvir delovanja. Samo na tej podlagi bo mogoče ohranjati stabilnost javnih financ, zaupanje v ekonomsko politiko države ter sposobnost financiranja ključnih razvojnih, socialnih in varnostnih nalog.
Fiskalni svet bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti neodvisno ocenjeval, ali javnofinančni načrti in ukrepi prispevajo k preglednosti, verodostojnosti in vzdržnosti javnih financ.
Po oblikovanju vlade bomo skladno z dosedanjo prakso predlagali spoznavno srečanje s predsednikom vlade in ministrom za finance. Hkrati bo Fiskalni svet predlagal izvedbo predstavitve svojega delovanja poslanskim skupinam Državnega zbora oziroma članom Odbora za finance.
Mesečna informacija, marec 2026
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih dveh mesecih leta znašal -116 mio EUR. V enakem obdobju lani je imel skromen presežek (19 mio EUR). V celem letu 2026 naj bi primanjkljaj znašal -2,1 mrd EUR.
Prihodki (brez interventnih ukrepov) so bili v tem obdobju medletno večji za 8,2 %, kar je precej višja rast kot v enakem obdobju lani. Rast odhodkov (brez interventnih ukrepov) ostaja visoka in široko osnovana, v prvih dveh mesecih je znašala 14,3 %. Na medletno rast prihodkov in odhodkov v prvih dveh mesecih pomembno vplivajo sredstva NOO. Brez upoštevanja teh bi bila rast obeh za okoli 3 o. t. nižja.