www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 23. 9. 2021

Ocena Fiskalnega sveta: Izpolnjevanje pogojev za obstoj izjemnih okoliščin v letu 2022

Fiskalni svet ocenjuje, da bodo na podlagi trenutno znanih informacij in napovedi pogoji za obstoj izjemnih okoliščin izpolnjeni tudi v letu 2022. Obstoj izjemnih okoliščin v letu 2022 omogoča zgolj fleksibilnost pri delovanju fiskalne politike za neposredno naslavljanje izzivov, povezanih z epidemijo, njeno dodatno spodbujevalno delovanje pa na podlagi zadnjih napovedi UMAR po ocenah Fiskalnega sveta ni utemeljeno. Obstoj izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla. Obstoj izjemnih okoliščin tudi v letu 2022 je sicer junija 2021 na ravni EU priporočila Evropska komisija, ki pa je ob tem pozvala k diferenciaciji fiskalnih politik držav članic ob upoštevanju razlik v doseženi stopnji okrevanja gospodarske aktivnosti ter različnih tveganj za srednjeročno in dolgoročno fiskalno vzdržnost posamezne države. Fiskalni svet ob tem ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij, večala možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev, krčila možnosti za ustvarjanje manevrskega prostora za ukrepanje v slabih časih in oteževala prehod v postopek popravljalnega mehanizma. Obsežno spodbudo gospodarski rasti bi zagotovila že ustrezna izraba razpoložljivih nepovratnih EU sredstev, ki ne poslabšuje salda javnih financ. Domače gospodarske razmere se sicer tudi zaradi podpornih ukrepov letos izboljšujejo, prav tako so ugodne napovedi, a je vzdržnost okrevanja izpostavljena mnogim tveganjem, ki so povezana zlasti z nadaljnjim potekom epidemije. Okrevanje je prisotno tudi na trgu dela, kjer nekateri kazalniki že nakazujejo določene omejitve na ponudbeni strani. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada, ko ne bo več izpolnjen nobeden od pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, skladno z zakonodajo pristopila k izvajanju popravljalnega mehanizma ter s strukturnimi ukrepi zagotovila pripravljenost na bodoče šoke in ustrezno naslovila izzive za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Objavljeno: 15. 9. 2021

Fiskalni svet je skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu obvestil vlado o poteku mandata

Predsednik Fiskalnega sveta je danes vladi RS skladno s 1. odstavkom 9. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki predvideva, da predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom funkcije članov Fiskalnega sveta obvesti vlado, poslal obvestilo o izteku funkcije članov Fiskalnega sveta. Trenutnim članom Fiskalnega sveta mandat poteče 21.3.2022. Dopis predstavlja izhodišče za pričetek izbirnega postopka članov Fiskalnega sveta, predvidenega v 2.-7. odstavku 9. člena Zakona o fiskalnem pravilu.

Objavljeno: 7. 9. 2021

Mesečna informacija, september 2021

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2021 znašal -2.412 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -402 mio EUR. V državnem proračunu je za celo leto predviden primanjkljaj v višini -2.747 mio EUR.

Prihodki so bili v prvih osmih mesecih za 20,6 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa so bili višji za 9,4 %. Razmeroma visoka rast prihodkov je torej v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.

Odhodki so bili v prvih osmih mesecih za 16,8 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 2.248 mio EUR pa so bili višji za 7,7 %. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij.

V prvih osmih mesecih 2021 je skupni neposredni obseg COVID ukrepov znašal 2.248 mio EUR, kar je okoli trikrat več, kot je bilo za celo leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del COVID odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 700 mio EUR).

Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 znaša 4.641 mio EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5.251 mio EUR.

V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih junija 2021 vključenih 27 tisoč zaposlenih. Za mesec maj, za katerega so podatki že bolj dokončni, je število znašalo okoli 40 tisoč, kar je okoli 5,0 % vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za mesec junij je prejelo 28 tisoč oziroma okoli 38 % vseh samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 32 tisoč.

Fiskalni svet opozarja, da ostaja javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po trenutnih podatkih SURS je namreč raven BDP v drugem četrtletju letos za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 %. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih letos presegli raven iz enakega obdobja predkriznega leta 2019. Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v enakem obdobju lani in je tudi že skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021. Poleg tega od projekcij ob lanski spremembi proračuna letos bistveno odstopa struktura odhodkov. Ključni razlog za odstopanje je na eni strani izrazito visok obseg odhodkov za COVID ukrepe, med katerimi občutno prednjačijo dodatki zaposlenim. Fiskalni svet ocenjuje, da okoli 900 mio EUR izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru PKP zakonodaje. Ob tem pa ugotavljamo, da odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami, kar je sicer le delno posledica že tradicionalno nižje porabe EU sredstev od predvidene, očitno optimistično načrtovanje tovrstnih odhodkov lahko odpira prostor za druge oblike porabe ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih proračuna.

Glede na navedena gibanja Fiskalni svet ob pripravi proračunov ponovno poudarja, da je treba sredstva, namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešuje sistemskih težav. Potrebno je tudi poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih EU sredstev. Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slabšal strukturni položaj javnih financ in neustrezno večal dolg sektorja država oziroma, da se ne bodo večala tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok.

Fiskalni svet bo skladno z dosedanjo prakso po objavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR in pred oktobrsko predložitvijo proračunskih dokumentov v oceno izpolnjevanja fiskalnih pravil ponovno pretehtal, ali so z Zakonom o fiskalnem pravilu določeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin izpolnjeni za prihodnji dve leti.

Objavljeno: 17. 8. 2021

Fiskalni svet se je sestal s predsednikom vlade in ministrom za finance

Člani Fiskalnega sveta so se danes srečali s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za finance mag. Andrejem Šircljem. Pogovor je bil namenjen javnofinančnemu stanju in ekonomski politiki v Sloveniji ter Evropski uniji.

Objavljeno: 9. 7. 2021

Javnofinančna in makroekonomska gibanja, julij 2021

Umikanje omejitvenih ukrepov in posledično postopno okrevanje gospodarske aktivnosti, ki je letos razmeroma enakomerno po dejavnostih, se še niso v celoti odrazili v izboljšanju položaja javnih financ. Izdatki, povezani s COVID ukrepi, so namreč v prvih šestih mesecih dokaj visoki predvsem zaradi nekaterih ukrepov na področju stroškov dela in socialnih transferov, katerih delež v Sloveniji odstopa od povprečja EU. Poglavitno tveganje za doseganje ciljev iz sprejetih proračunskih dokumentov ob nedavno izboljšanih napovedih gospodarske rasti ostaja prihodnji razvoj epidemije. Stanje javnih financ se je v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU. Povišan dolg sektorja država je tako bolj občutljiv na morebitne spremembe pogojev financiranja v prihodnosti. Vse to nakazuje na nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov, ki lahko vplivajo na javnofinančni položaj.

Primanjkljaj državnega proračuna je v prvi polovici leta 2021 znašal -1,95 mrd EUR, kar je še nekoliko več od tistega v enakem obdobju lani (-1,92 mrd EUR), čeprav je letos zabeležena visoka rast prihodkov. Brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov je znašal -162 mio EUR, kar je manj kot v prvih šestih mesecih 2020 (-562 mio EUR). Zlasti zaradi neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 1.824 mio EUR so bili odhodki medletno višji za 18,0 %. V sprejetem proračunu za leto 2021 je bilo za ta namen sicer predvidenih nekaj manj kot 800 mio EUR. Največji delež so v prvi polovici leta predstavljala izplačila dodatkov zaposlenim v višini okoli 0,5 mrd EUR, skupni obseg vseh ukrepov za ohranjanje delovnih mest pa je bil le nekoliko večji. Razmeroma skromen pritok sredstev EU in tudi s tem povezanih investicij države v prvi polovici leta 2021 bo kljub rasti v zadnjih mesecih zahteval precejšnje povečanje v drugi polovici leta za dosego zastavljenih ciljev, njihova neizpolnitev pa lahko vpliva tudi na gospodarsko aktivnost. Ugodni bilanci ZZZS in ZPIZ sta letos v veliki meri posledica visoke rasti sredstev za zaposlene, zlasti v javnem sektorju, in iz tega izhajajočih prispevkov za socialno varstvo. Tudi zato je bil transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno v prvih petih mesecih za tretjino nižji kot v enakem obdobju lanskega leta.

Primanjkljaj salda sektorja država je v prvem četrtletju 2021 znašal -969 mio EUR (-8,3 % BDP), Vlada pa je v Programu stabilnosti iz aprila za celo leto 2021 napovedala primanjkljaj v višini 4,2 mrd EUR (-8,6 % BDP). Bruto dolg sektorja država je v prvem četrtletju 2021 dosegel 40,2 mrd EUR (86,0 % BDP) in se je tako precej približal povprečni ravni dolga v EU. Približno ena tretjina povečanja ravni dolga v zadnjem letu je sicer posledica predfinanciranja bodočih obveznosti, kar se odraža v ugodnem likvidnostnem položaju državnega proračuna. Kljub temu višji dolg srednjeročno predstavlja potencialno tveganje za javnofinančno stabilnost oziroma ob spremenjenih pogojih financiranja in višjih stroških za obresti tudi tveganje za izrinjanje ostalih izdatkov javnih financ.

Izredno spodbujevalna denarna politika Evrosistema tudi letos zagotavlja ugodne pogoje financiranja povečanih potreb držav za omejevanje posledic epidemije. Usklajena fiskalna politika s splošno odstopno klavzulo na EU ravni ter obsežni viri financiranja iz obstoječih in novih instrumentov omogočajo neposredno omejevanje posledic krize in ohranjanje dolgoročnega gospodarskega potenciala. Trenutna usmerjenost denarne in fiskalne politike tako ponuja priložnost, a prinaša tudi pasti in poveča tveganja, če razpoložljiva sredstva pri danih pogojih financiranja niso ustrezno porabljena.

Objavljeno: 5. 7. 2021

Analiza javnofinančnih učinkov predlaganih sprememb davčne zakonodaje

Komisija DZ za nadzor javnih financ je na seji 2. 6. 2021 sprejela sklep, v katerem predlaga Fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov in jo posreduje Komisiji za nadzor javnih financ. Fiskalni svet je sklep komisije prejel 3. 6. 2021.

Analiza, ki jo je pripravil Fiskalni svet, je sestavljena iz treh delov: (i) predstavitev ocenjenega neposrednega oziroma statičnega učinka predlaganih davčnih sprememb na saldo javnih financ; (ii) pregled izhodiščnega stanja davčnih obremenitev na predvidenih področjih davčnih sprememb z mednarodno primerjavo; (iii) modelska ocena dinamičnega učinka predlaganih davčnih sprememb. Dinamična analiza je sicer bolj celovita od statične ocene, a je potrebno zaradi ocen parametrov, ki jih vsebujejo modeli, tudi njene rezultate obravnavati previdno. Fiskalni svet v modelskih ocenah ni mogel upoštevati celotnega nabora dejavnikov, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost gospodarstva in na obseg potencialnega proizvoda.

Vlada je ob obrazložitvi predlaganih davčnih sprememb predstavila oceno neposrednega oziroma statičnega učinka na saldo in ob tem izrazila prepričanje, da bo izpad javnofinančnih prihodkov mogoče nadomestiti z višjo gospodarsko rastjo oziroma potrošnjo in drugimi ukrepi. Ob tem ni predstavila izračunov, koliko višjo gospodarsko rast oziroma potrošnjo pričakuje kot posledico predlaganih sprememb, prav tako ni predstavila morebitnih dodatnih ukrepov, ki bi bili potrebni za nevtralizacijo njihovega javnofinančnega učinka na saldo.

© Fiskalni svet 2017 - 2021

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje