Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih desetih mesecih letos znašal okoli -900 mio EUR. To je približno polovica primanjkljaja brez interventnih ukrepov, ki ga ministrstvo za finance predvideva za celotno leto.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem je rast prihodkov precej nižja kot lani, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma pa zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna, saj so ukrepi za sanacijo poplav v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri.
Predviden zimski regres bo dodatno prispeval k poslabšanju javnofinančnih razmer letos in v prihodnjih letih. V času ocene proračunskih dokumentov njegovega učinka nismo vključili v projekcije bilance sektorja država, kjer se bo primanjkljaj zlasti zaradi občutno podcenjenega učinka plačne reforme povečal že brez uvedbe zimskega regresa. Ker bo šlo za trajen pritisk na javne finance, bi njegova dejanska uvedba srednjeročno povečala primanjkljaj sektorja država za okoli 0,3 o. t. BDP. S tem bi se ta približal 3 % BDP, kar bi izničilo manevrski prostor za naslavljanje posledic morebitnih šokov, ki so vedno bolj pogosti.