Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih enajstih mesecih letos znašal okoli -1 mrd EUR. To je nekaj več kot polovica primanjkljaja brez interventnih ukrepov, predvidenega za celotno leto (-1,8 mrd EUR).
Predvideni decembrski primanjkljaj (-852 mio EUR) je med najvišjimi doslej. Na podobni ravni je bil le decembra 2023 (-823 mio EUR). Na osnovi ocene realizacije ministrstva za finance naj bi bil visok decembrski primanjkljaj predvsem posledica okoli štirikrat višje medletne rasti »očiščenih« odhodkov kot v povprečju prvih enajstih mesecev. Ta bo izhajala zlasti iz pričakovano višjih odhodkov za stroške dela (zimski regres), investicije, subvencije in transfera v ZZZS.
Enako kot Fiskalni svet je tudi Evropska komisija ocenila, da rast neto izdatkov v letu 2025 bistveno presega rast, določeno z Srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Podobna je ocena za leto 2026. Posledično tudi EK opozarja vlado, da se povečuje tveganje nespoštovanja dovoljene skupne rasti neto izdatkov v obdobju Načrta. Vlado poziva k sprejemu ukrepov, ki bodo zagotovili skladnost fiskalne politike z Načrtom in ohranili srednjeročno vzdržnost javnih financ.