Primanjkljaj sektorja država se je v letu 2025 povečal na -2,5 % BDP (2024: -0,9 % BDP), kar je predvsem posledica izrazite rasti izdatkov. K tej so največ prispevali višji stroški dela zaradi začetka plačne reforme in uvedbe zimskega regresa, nadaljnja rast socialnih nadomestil ter okrepljene investicije. Rast prihodkov se je upočasnila, predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov podjetij in umirjanja razmer na trgu dela.
Bruto dolg sektorja država (65,7 % BDP) se je znižal na raven pred izbruhom epidemije, predvsem pod vplivom inflacije. Razmere na finančnih trgih so se v zadnjem mesecu zaostrile zaradi geopolitičnih napetosti, vendar je Slovenija večino potrebnega zadolževanja za letos izvedla še v ugodnejših pogojih.
Državni proračun je imel v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini -700 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je ostala solidna (7,0 %), predvsem zaradi višjih prilivov iz DDV in evropskih sredstev ter tudi dohodnine. Vendar jo rast odhodkov (13,0 %) še naprej občutno presega. K temu največ prispevajo višji stroški dela, povezani z uvajanjem novega plačnega sistema, ter okrepljena investicijska aktivnost, zlasti na področju obrambe. Dodatno rast odhodkov spodbujajo transferi posameznikom in gospodinjstvom ter v zdravstveno blagajno. Za celotno leto je po veljavnem proračunu predviden primanjkljaj v višini -2,1 mrd EUR.
Po Zakonu o fiskalnem pravilu mora vlada do 10. aprila poslati državnemu zboru in Fiskalnemu svetu v oceno osnutek letnega poročila o napredku izvajanja srednjeročnega načrta. Fiskalni svet bo skladno z zakonodajo v sedmih dneh od prejema pripravil oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračunov sektorja država s potjo gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega načrta.