Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ. Rast neto izdatkov bo znova višja od dovoljene, primanjkljaj celotnega sektorja države pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli 3 % BDP. Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Z vidika javnofinančne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vključujejo takšne ukrepe.
Rebalans predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za okoli 100 mio EUR. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva NOO ob zaključevanju tega instrumenta. Del projekcij prihodkov sicer ocenjujemo kot optimističen, obstajajo tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki višji od načrtovanih.
Slovenija je jeseni 2024 sprejela Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028. Z njim se je skladno z domačo in EU zakonodajo zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov. Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov v letu 2026 precej višja (okoli 8 %) od dovoljene (4,4 %). Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 % BDP, kar je dvakrat toliko kot dovoljena meja (0,6 % BDP). To velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme zaradi povečanja obrambnih izdatkov.
Rebalans ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od Načrta in tako povečuje obseg prihodnje prilagoditve. Proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 bodo morali jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se začasna izjema glede njihovega upoštevanja v ocenah ustreznosti fiskalne politike izteče leta 2028. Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ.