Primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) se je v letu 2025 občutno povečal, in sicer z -0,2 mrd EUR v 2024 na -1,7 mrd EUR. Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj v letih 2026–2027 še dodatno poglobil.
Visok primanjkljaj ob koncu leta je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih.
Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 %, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široko osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti javnih financ tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Delež bruto dolga glede na BDP se je do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije. Po deležu dolga je Slovenija v zgornji polovici EU (10. mesto od 27) držav. Pomemben blažilnik tveganj ostaja visoka likvidnostna rezerva.