Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih devetih mesecih letos znašal nekaj pod -1,0 mrd EUR, v enakem obdobju lani pa je bil skoraj izravnan. Povišanje primanjkljaja je bilo sicer predvideno tako po veljavnem proračunu kot po osveženi oceni, podani ob predlogih proračunskih dokumentov. V celem letu naj bi glede na slednjo oceno primanjkljaj brez interventnih ukrepov znašal dobrih -1,8 mrd EUR, medtem ko je lani znašal okoli -0,2 mrd EUR. Glede na realizacijo v devetih mesecih leta bi lahko bil celoletni primanjkljaj manjši od trenutne ocene, ki je osnova za pripravo proračunov za naslednja leta.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem je rast prihodkov zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna, saj so ukrepi za sanacijo poplav v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri.
Fiskalni svet je 30. septembra prejel predlog sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predlog državnega proračuna za leto 2027. Skladno z določili Zakona o fiskalnem pravilu bo oceno proračunskih dokumentov pripravil v desetih dneh po prejemu projekcij prihodkov in izdatkov sektorja država, ki jih pričakujemo najkasneje 10. oktobra 2025.