Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih osmih mesecih letos znašal okoli -1,0 mrd EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani skoraj izravnan. Povišanje primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno. V celem letu naj bi znašal primanjkljaj brez interventnih ukrepov okoli -1,9 mrd EUR, medtem ko je lani znašal okoli -0,2 mrd EUR.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema. Ob tem je rast prihodkov zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna. Ukrepi za sanacijo poplav so v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri, ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje pa so se lani iztekli.
Priprava proračunov za leti 2026 in 2027 je v zaključni fazi. Vlada mora predloge proračunskih dokumentov do konca septembra poslati v oceno Fiskalnemu svetu in v sprejetje Državnemu zboru. Trenutni podatki nakazujejo, da bo realizacija porabe za leto 2025 znova odstopala od veljavnega proračuna.
Realistična osnova za pripravo proračuna: Izkušnje zadnjih štirih let kažejo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so bile podlaga sprejetih proračunov za naslednje leto. Ta razlika torej ni posledica naslavljanja posledic različnih šokov z interventnimi ukrepi – kot prikazujejo vlade – temveč odraz neustreznega načrtovanja redne javne porabe.
Posledice nerealističnega načrtovanja: Precenjevanje načrtovane porabe prinaša številne težave: (1) zmanjšuje verodostojnost in dolgoročno slabi zaupanje v državni proračun kot osrednji dokument ekonomske politike; (2) spodbuja manj odgovorno porabo, saj omogoča porabo vnaprej načrtovanega »viška« za ad hoc projekte; (3) otežuje prikaz dejanske slike razpoložljivih in potrebnih sredstev, kar lahko vodi v neustrezne odločitve ekonomske politike ter (4) slabi dolgoročno načrtovanje in prelaga resno razpravo o dolgoročnih izzivih na prihodnje vlade.
Pomen verodostojnega pristopa: Proračunsko načrtovanje bi moralo biti previdno in zagotoviti prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere. V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja.
Slovenija se je k ustanovitvi fiskalnega sveta zavezala z ratifikacijo mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, na podlagi katere smo leta 2013 v ustavo zapisali fiskalno pravilo, leta 2015 pa sprejeli še izvedbeni Zakon o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15), ki je bil posodobljen in objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/25.
Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.
Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta.
1 leto
TS(...)
Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve.