Primanjkljaj sektorja država se je v letu 2025 povečal na -2,5 % BDP (2024: -0,9 % BDP), kar je predvsem posledica izrazite rasti izdatkov. K tej so največ prispevali višji stroški dela zaradi začetka plačne reforme in uvedbe zimskega regresa, nadaljnja rast socialnih nadomestil ter okrepljene investicije. Rast prihodkov se je upočasnila, predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov podjetij in umirjanja razmer na trgu dela.
Bruto dolg sektorja država (65,7 % BDP) se je znižal na raven pred izbruhom epidemije, predvsem pod vplivom inflacije. Razmere na finančnih trgih so se v zadnjem mesecu zaostrile zaradi geopolitičnih napetosti, vendar je Slovenija večino potrebnega zadolževanja za letos izvedla še v ugodnejših pogojih.
Državni proračun je imel v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini -700 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je ostala solidna (7,0 %), predvsem zaradi višjih prilivov iz DDV in evropskih sredstev ter tudi dohodnine. Vendar jo rast odhodkov (13,0 %) še naprej občutno presega. K temu največ prispevajo višji stroški dela, povezani z uvajanjem novega plačnega sistema, ter okrepljena investicijska aktivnost, zlasti na področju obrambe. Dodatno rast odhodkov spodbujajo transferi posameznikom in gospodinjstvom ter v zdravstveno blagajno. Za celotno leto je po veljavnem proračunu predviden primanjkljaj v višini -2,1 mrd EUR.
Po Zakonu o fiskalnem pravilu mora vlada do 10. aprila poslati državnemu zboru in Fiskalnemu svetu v oceno osnutek letnega poročila o napredku izvajanja srednjeročnega načrta. Fiskalni svet bo skladno z zakonodajo v sedmih dneh od prejema pripravil oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračunov sektorja država s potjo gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega načrta.
Fiskalni svet se je 31. 3. 2026 sestal s predstavniki projektne skupine za pripravo modela financiranja JEK2. Razprava se je nanašala na možne modele financiranja tega infrastrukturnega projekta in na njihove javnofinančne posledice.
Nova vlada bo morala v najkrajšem času jasno opredeliti prednostne naloge, določiti način njihovega financiranja ter zagotoviti, da bodo napovedani ukrepi ustrezno vključeni v javnofinančne dokumente. Za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti ne bo odločilna ambicioznost napovedi, temveč izbira in način izvedbe ukrepov.
V razmerah povečanih izdatkovnih pritiskov in negotovosti si fiskalna politika ne more privoščiti dodatnega odmikanja od ohranjanja srednjeročne javnofinančne vzdržnosti. Posebej pomembno je, da prihodnje odločitve temeljijo na verodostojnih predpostavkah, jasno opredeljenih ukrepih in pravočasnem naslavljanju številnih javnofinančnih izzivov.
Fiskalni svet zato pričakuje, da bo vlada že na začetku mandata vzpostavila pregleden in srednjeročno vzdržen okvir delovanja. Samo na tej podlagi bo mogoče ohranjati stabilnost javnih financ, zaupanje v ekonomsko politiko države ter sposobnost financiranja ključnih razvojnih, socialnih in varnostnih nalog.
Fiskalni svet bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti neodvisno ocenjeval, ali javnofinančni načrti in ukrepi prispevajo k preglednosti, verodostojnosti in vzdržnosti javnih financ.
Po oblikovanju vlade bomo skladno z dosedanjo prakso predlagali spoznavno srečanje s predsednikom vlade in ministrom za finance. Hkrati bo Fiskalni svet predlagal izvedbo predstavitve svojega delovanja poslanskim skupinam Državnega zbora oziroma članom Odbora za finance.
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih dveh mesecih leta znašal -116 mio EUR. V enakem obdobju lani je imel skromen presežek (19 mio EUR). V celem letu 2026 naj bi primanjkljaj znašal -2,1 mrd EUR.
Prihodki (brez interventnih ukrepov) so bili v tem obdobju medletno večji za 8,2 %, kar je precej višja rast kot v enakem obdobju lani. Rast odhodkov (brez interventnih ukrepov) ostaja visoka in široko osnovana, v prvih dveh mesecih je znašala 14,3 %. Na medletno rast prihodkov in odhodkov v prvih dveh mesecih pomembno vplivajo sredstva NOO. Brez upoštevanja teh bi bila rast obeh za okoli 3 o. t. nižja.
Državni proračun je zabeležil najnižji januarski presežek (14 mio EUR) v zadnjih nekaj letih. Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoko rast slednjih sta napajali krepitev tekoče porabe (predvsem povečanje subvencij in stroškov dela), ki je izhajala iz ukrepov ekonomske politike, in odvajanje sredstev na proračunske sklade.
Tudi na povečanje odhodkov preostalih treh blagajn javnega financiranja so v lanskem letu vplivali ukrepi ekonomske politike, predvsem plačna in pokojninska reforma.
Povečevanje transferov iz državnega proračuna v sklade socialnega zavarovanja opozarja na težave pri njihovem lastnem financiranju.
V zadnjih letih se povečuje zlasti obseg transfera v zdravstveno blagajno. Sprejeti finančni načrt ZZZS za leto 2026 predvideva izravnan saldo obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar temelji na obsežnih učinkih načrtovanih ukrepov. V kolikor se ti učinki ne bodo uresničili, bi utegnil biti primanjkljaj zdravstvene blagajne največji doslej.
Lani so se odhodki za pokojnine povečali hitreje od nominalnega BDP, njihov delež, izražen v BDP, pa je dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih (10,2 %). K rasti odhodkov pokojninske blagajne je znatneje prispevala uvedba zimskega dodatka.
Primanjkljaj občin se je v letu 2025 znižal na -0,2 % BDP. Transfer iz državnega proračuna se je znova povečal, tudi zaradi uvedbe dodatnih sredstev za zmanjševanje razlik med občinami.
Primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) se je v letu 2025 občutno povečal, in sicer z -0,2 mrd EUR v 2024 na -1,7 mrd EUR. Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj v letih 2026–2027 še dodatno poglobil.
Visok primanjkljaj ob koncu leta je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih.
Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 %, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široko osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti javnih financ tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Delež bruto dolga glede na BDP se je do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije. Po deležu dolga je Slovenija v zgornji polovici EU (10. mesto od 27) držav. Pomemben blažilnik tveganj ostaja visoka likvidnostna rezerva.