Predsednik Fiskalnega sveta je na 31. seji Odbora za finance dne 9. 9. 2025 predstavil Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2024 in ob tem tudi ocenil aktualni fiskalni položaj.
(31. redna seja Odbora za finance, prvih 12 minut posnetka)
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih osmih mesecih letos znašal okoli -1,0 mrd EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani skoraj izravnan. Povišanje primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno. V celem letu naj bi znašal primanjkljaj brez interventnih ukrepov okoli -1,9 mrd EUR, medtem ko je lani znašal okoli -0,2 mrd EUR.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema. Ob tem je rast prihodkov zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna. Ukrepi za sanacijo poplav so v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri, ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje pa so se lani iztekli.
Priprava proračunov za leti 2026 in 2027 je v zaključni fazi. Vlada mora predloge proračunskih dokumentov do konca septembra poslati v oceno Fiskalnemu svetu in v sprejetje Državnemu zboru. Trenutni podatki nakazujejo, da bo realizacija porabe za leto 2025 znova odstopala od veljavnega proračuna.
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvi polovici letos znašal -800 mio EUR, kar je 750 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Povišanje tega primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno. V celem letu naj bi znašal okoli -1.700 mio EUR, medtem ko je bil lani realiziran primanjkljaj okoli -200 mio EUR.
Upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani je v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj zaenkrat nižja od napovedi. Rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.
Odstopanje realizacije od veljavnega proračuna je na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe.
Jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi morala:
– temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih glede makroekonomskih gibanj;
– preprečiti precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti za investicijsko porabo, ki bi morala biti načrtovana bolj zanesljivo in srednjeročno usmerjeno;
– nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice. Ključno dodatno tveganje pa predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti;
– ohranjati zaupanje finančnih trgov, saj je pribitek na slovenske državne obveznice trenutno najnižji v zadnjih treh letih, bonitetne ocene države pa so med boljšimi v regiji srednje in vzhodne Evrope;
– za doseganje javnofinančne vzdržnosti zagotoviti zniževanje dolga sektorja država.
Kaj so pregledi izdatkov?
Pregledi izdatkov so poglobljene analize javne porabe, katerih namen je poiskati boljše in cenejše načine za izvajanje javnih storitev. Ne gre za varčevanje na račun kakovosti ali dostopnosti javnih storitev, ampak za to, da za svoj denar dobimo več. Učinkovita poraba javnega denarja je namreč eden ključnih elementov javnofinančne vzdržnosti.
Zakaj so pomembni?
Državam pomagajo bolje načrtovati proračun, usmeriti denar tja, kjer je najbolj potreben, in izboljšati delovanje javnega sektorja. Večina držav EU jih že redno izvaja – pogosto z močno politično podporo in jasno odgovornostjo za uresničitev predlaganih ukrepov.
Kakšni so pogoji za uspešne preglede izdatkov?
Nujni za uspešne preglede izdatkov so politična volja, jasna odgovornost in sistemski pristop. Cilji in rezultati morajo biti vnaprej jasno določeni in javno predstavljeni – tudi če niso politično priljubljeni. Biti morajo redni del proračunskega procesa, z ažurnim seznamom načrtovanih vsebin.
Zakaj Slovenija potrebuje redne preglede javne porabe?
Slovenija se vse bolj sooča z dolgoročnimi pritiski na javne finance – od staranja prebivalstva do naložb v zdravstvo, stroškov zelenega prehoda in drugih javnih storitev. Zato je ključno, da z javnim denarjem ravnamo učinkovito.
Kje Slovenija zaostaja?
V Sloveniji pregledi izdatkov niso redni, nimajo ustrezne politične podpore in njihovi rezultati se redko uporabijo v praksi. Kljub več priporočilom in tudi že zagotovljeni pomoči se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo.
Kaj bi bilo potrebno narediti?
Slovenija potrebuje sistematičen pristop: pregledi izdatkov naj postanejo del rednega proračunskega procesa, njihovi cilji in rezultati naj bodo jasni in pregledni. Pomembno je, da se njihove ugotovitve tudi dejansko upoštevajo pri odločanju o porabi javnega denarja.
Državni proračun je imel v prvih petih mesecih leta primanjkljaj -551 mio EUR, medtem ko je imel v enakem obdobju lani presežek. Saldo se je tako v enem letu poslabšal za 765 mio EUR.
Prihodki so bili medletno nižji, medtem ko se je rast odhodkov več kot podvojila glede na enako obdobje lani.
Dinamika vseh ključnih kategorij prihodkov se upočasnjuje. Za uresničitev projekcij iz veljavnega proračuna bi se morala njihova rast v preostanku leta precej okrepiti.
Okrepljena rast odhodkov je široko osnovana, največ k njej prispevajo višji stroški dela ob uvajanju novega plačnega sistema. Za projekcijami iz veljavnega proračuna najbolj zaostaja investicijska poraba, ki je medletno nižja predvsem zaradi manjšega obsega financiranja z evropskimi sredstvi.
Sanacija po poplavah zaostaja za načrti, saj je bilo v prvih petih mesecih letos za ukrepe izplačanih le okoli desetina predvidenih sredstev. Sklad za obnovo je konec maja sicer razpolagal s skoraj 700 mio EUR.
Fiskalni svet je bil povabljen na 42. nujno sejo Komisije za nadzor javnih finance, 29. 5. 2025, s točko dnevnega reda z naslovom: Upad bruto domačega proizvoda v Sloveniji.