Primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) se je v letu 2025 občutno povečal, in sicer z -0,2 mrd EUR v 2024 na -1,7 mrd EUR. Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj v letih 2026–2027 še dodatno poglobil.
Visok primanjkljaj ob koncu leta je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih.
Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 %, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široko osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti javnih financ tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Delež bruto dolga glede na BDP se je do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije. Po deležu dolga je Slovenija v zgornji polovici EU (10. mesto od 27) držav. Pomemben blažilnik tveganj ostaja visoka likvidnostna rezerva.
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih enajstih mesecih letos znašal okoli -1 mrd EUR. To je nekaj več kot polovica primanjkljaja brez interventnih ukrepov, predvidenega za celotno leto (-1,8 mrd EUR).
Predvideni decembrski primanjkljaj (-852 mio EUR) je med najvišjimi doslej. Na podobni ravni je bil le decembra 2023 (-823 mio EUR). Na osnovi ocene realizacije ministrstva za finance naj bi bil visok decembrski primanjkljaj predvsem posledica okoli štirikrat višje medletne rasti »očiščenih« odhodkov kot v povprečju prvih enajstih mesecev. Ta bo izhajala zlasti iz pričakovano višjih odhodkov za stroške dela (zimski regres), investicije, subvencije in transfera v ZZZS.
Enako kot Fiskalni svet je tudi Evropska komisija ocenila, da rast neto izdatkov v letu 2025 bistveno presega rast, določeno z Srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Podobna je ocena za leto 2026. Posledično tudi EK opozarja vlado, da se povečuje tveganje nespoštovanja dovoljene skupne rasti neto izdatkov v obdobju Načrta. Vlado poziva k sprejemu ukrepov, ki bodo zagotovili skladnost fiskalne politike z Načrtom in ohranili srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Fiskalni svet je bil povabljen na 68. nujno sejo Odbora za finance, 10. 11. 2025, s točko dnevnega reda z naslovom: Predlog Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Fiskalni svet je 6. 11. 2025 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je na rednem letnem posvetovalnem obisku v Sloveniji.
Namen obiska je bil pregled javnofinančnih gibanj in projekcij, ocena javnofinančne politike ter izmenjava pogledov na prihodnje javnofinančne izzive Slovenije.
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih desetih mesecih letos znašal okoli -900 mio EUR. To je približno polovica primanjkljaja brez interventnih ukrepov, ki ga ministrstvo za finance predvideva za celotno leto.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem je rast prihodkov precej nižja kot lani, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma pa zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna, saj so ukrepi za sanacijo poplav v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri.
Predviden zimski regres bo dodatno prispeval k poslabšanju javnofinančnih razmer letos in v prihodnjih letih. V času ocene proračunskih dokumentov njegovega učinka nismo vključili v projekcije bilance sektorja država, kjer se bo primanjkljaj zlasti zaradi občutno podcenjenega učinka plačne reforme povečal že brez uvedbe zimskega regresa. Ker bo šlo za trajen pritisk na javne finance, bi njegova dejanska uvedba srednjeročno povečala primanjkljaj sektorja država za okoli 0,3 o. t. BDP. S tem bi se ta približal 3 % BDP, kar bi izničilo manevrski prostor za naslavljanje posledic morebitnih šokov, ki so vedno bolj pogosti.
Javnofinančna politika se odmika od poti, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028. Kljub zavezi Slovenije k postopni konsolidaciji se je stanje javnih financ poslabšalo že v letu 2025. Primanjkljaj sektorja država naj bi se po projekciji fiskalnega sveta nadalje povečal na raven okoli -2,5 % BDP v letu 2028. Glavni dejavnik za to je sprememba plačnega sistema v javnem sektorju in s tem povezana rast tekoče porabe, ki bo presegala napovedano gospodarsko rast. Takšna gibanja zahtevajo ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo javnofinančno vzdržnost. Proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev.