Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih dveh mesecih leta znašal -116 mio EUR. V enakem obdobju lani je imel skromen presežek (19 mio EUR). V celem letu 2026 naj bi primanjkljaj znašal -2,1 mrd EUR.
Prihodki (brez interventnih ukrepov) so bili v tem obdobju medletno večji za 8,2 %, kar je precej višja rast kot v enakem obdobju lani. Rast odhodkov (brez interventnih ukrepov) ostaja visoka in široko osnovana, v prvih dveh mesecih je znašala 14,3 %. Na medletno rast prihodkov in odhodkov v prvih dveh mesecih pomembno vplivajo sredstva NOO. Brez upoštevanja teh bi bila rast obeh za okoli 3 o. t. nižja.
Državni proračun je zabeležil najnižji januarski presežek (14 mio EUR) v zadnjih nekaj letih. Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoko rast slednjih sta napajali krepitev tekoče porabe (predvsem povečanje subvencij in stroškov dela), ki je izhajala iz ukrepov ekonomske politike, in odvajanje sredstev na proračunske sklade.
Tudi na povečanje odhodkov preostalih treh blagajn javnega financiranja so v lanskem letu vplivali ukrepi ekonomske politike, predvsem plačna in pokojninska reforma.
Povečevanje transferov iz državnega proračuna v sklade socialnega zavarovanja opozarja na težave pri njihovem lastnem financiranju.
V zadnjih letih se povečuje zlasti obseg transfera v zdravstveno blagajno. Sprejeti finančni načrt ZZZS za leto 2026 predvideva izravnan saldo obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar temelji na obsežnih učinkih načrtovanih ukrepov. V kolikor se ti učinki ne bodo uresničili, bi utegnil biti primanjkljaj zdravstvene blagajne največji doslej.
Lani so se odhodki za pokojnine povečali hitreje od nominalnega BDP, njihov delež, izražen v BDP, pa je dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih (10,2 %). K rasti odhodkov pokojninske blagajne je znatneje prispevala uvedba zimskega dodatka.
Primanjkljaj občin se je v letu 2025 znižal na -0,2 % BDP. Transfer iz državnega proračuna se je znova povečal, tudi zaradi uvedbe dodatnih sredstev za zmanjševanje razlik med občinami.
Primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) se je v letu 2025 občutno povečal, in sicer z -0,2 mrd EUR v 2024 na -1,7 mrd EUR. Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj v letih 2026–2027 še dodatno poglobil.
Visok primanjkljaj ob koncu leta je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih.
Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 %, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široko osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti javnih financ tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Delež bruto dolga glede na BDP se je do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije. Po deležu dolga je Slovenija v zgornji polovici EU (10. mesto od 27) držav. Pomemben blažilnik tveganj ostaja visoka likvidnostna rezerva.
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih enajstih mesecih letos znašal okoli -1 mrd EUR. To je nekaj več kot polovica primanjkljaja brez interventnih ukrepov, predvidenega za celotno leto (-1,8 mrd EUR).
Predvideni decembrski primanjkljaj (-852 mio EUR) je med najvišjimi doslej. Na podobni ravni je bil le decembra 2023 (-823 mio EUR). Na osnovi ocene realizacije ministrstva za finance naj bi bil visok decembrski primanjkljaj predvsem posledica okoli štirikrat višje medletne rasti »očiščenih« odhodkov kot v povprečju prvih enajstih mesecev. Ta bo izhajala zlasti iz pričakovano višjih odhodkov za stroške dela (zimski regres), investicije, subvencije in transfera v ZZZS.
Enako kot Fiskalni svet je tudi Evropska komisija ocenila, da rast neto izdatkov v letu 2025 bistveno presega rast, določeno z Srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Podobna je ocena za leto 2026. Posledično tudi EK opozarja vlado, da se povečuje tveganje nespoštovanja dovoljene skupne rasti neto izdatkov v obdobju Načrta. Vlado poziva k sprejemu ukrepov, ki bodo zagotovili skladnost fiskalne politike z Načrtom in ohranili srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Fiskalni svet je bil povabljen na 68. nujno sejo Odbora za finance, 10. 11. 2025, s točko dnevnega reda z naslovom: Predlog Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Fiskalni svet je 6. 11. 2025 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je na rednem letnem posvetovalnem obisku v Sloveniji.
Namen obiska je bil pregled javnofinančnih gibanj in projekcij, ocena javnofinančne politike ter izmenjava pogledov na prihodnje javnofinančne izzive Slovenije.