Fiskalni svet je 6. 11. 2025 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je na rednem letnem posvetovalnem obisku v Sloveniji.
Namen obiska je bil pregled javnofinančnih gibanj in projekcij, ocena javnofinančne politike ter izmenjava pogledov na prihodnje javnofinančne izzive Slovenije.
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih desetih mesecih letos znašal okoli -900 mio EUR. To je približno polovica primanjkljaja brez interventnih ukrepov, ki ga ministrstvo za finance predvideva za celotno leto.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem je rast prihodkov precej nižja kot lani, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma pa zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna, saj so ukrepi za sanacijo poplav v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri.
Predviden zimski regres bo dodatno prispeval k poslabšanju javnofinančnih razmer letos in v prihodnjih letih. V času ocene proračunskih dokumentov njegovega učinka nismo vključili v projekcije bilance sektorja država, kjer se bo primanjkljaj zlasti zaradi občutno podcenjenega učinka plačne reforme povečal že brez uvedbe zimskega regresa. Ker bo šlo za trajen pritisk na javne finance, bi njegova dejanska uvedba srednjeročno povečala primanjkljaj sektorja država za okoli 0,3 o. t. BDP. S tem bi se ta približal 3 % BDP, kar bi izničilo manevrski prostor za naslavljanje posledic morebitnih šokov, ki so vedno bolj pogosti.
Javnofinančna politika se odmika od poti, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028. Kljub zavezi Slovenije k postopni konsolidaciji se je stanje javnih financ poslabšalo že v letu 2025. Primanjkljaj sektorja država naj bi se po projekciji fiskalnega sveta nadalje povečal na raven okoli -2,5 % BDP v letu 2028. Glavni dejavnik za to je sprememba plačnega sistema v javnem sektorju in s tem povezana rast tekoče porabe, ki bo presegala napovedano gospodarsko rast. Takšna gibanja zahtevajo ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo javnofinančno vzdržnost. Proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev.
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih devetih mesecih letos znašal nekaj pod -1,0 mrd EUR, v enakem obdobju lani pa je bil skoraj izravnan. Povišanje primanjkljaja je bilo sicer predvideno tako po veljavnem proračunu kot po osveženi oceni, podani ob predlogih proračunskih dokumentov. V celem letu naj bi glede na slednjo oceno primanjkljaj brez interventnih ukrepov znašal dobrih -1,8 mrd EUR, medtem ko je lani znašal okoli -0,2 mrd EUR. Glede na realizacijo v devetih mesecih leta bi lahko bil celoletni primanjkljaj manjši od trenutne ocene, ki je osnova za pripravo proračunov za naslednja leta.
Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem je rast prihodkov zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna, saj so ukrepi za sanacijo poplav v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri.
Fiskalni svet je 30. septembra prejel predlog sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predlog državnega proračuna za leto 2027. Skladno z določili Zakona o fiskalnem pravilu bo oceno proračunskih dokumentov pripravil v desetih dneh po prejemu projekcij prihodkov in izdatkov sektorja država, ki jih pričakujemo najkasneje 10. oktobra 2025.
V skladu z določbami Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25) in 10. člena Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (v nadaljevanju: Pravilnik o usmeritvah; Uradni list RS, št. 72/02 in 97/23), je Fiskalni svet dolžan zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanja najmanj enkrat v obdobju vsakih treh let. Storitve notranjega revidiranja se bodo izvedle v skladu z 12. členom Pravilnika o usmeritvah z zunanjimi izvajalci.
Fiskalni svet v skladu s Pravilnikom o javnem naročanju, št. 00-1/2017/2 z dne 7. 4. 2017, izvaja postopek zbiranja ponudb za izvedbo evidenčnega naročila za storitve notranjega revidiranja poslovanja Fiskalnega sveta.
Predsednik Fiskalnega sveta je na 31. seji Odbora za finance dne 9. 9. 2025 predstavil Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2024 in ob tem tudi ocenil aktualni fiskalni položaj.
(31. redna seja Odbora za finance, prvih 12 minut posnetka)