Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvi polovici letos znašal -800 mio EUR, kar je 750 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Povišanje tega primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno. V celem letu naj bi znašal okoli -1.700 mio EUR, medtem ko je bil lani realiziran primanjkljaj okoli -200 mio EUR.
Upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani je v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj zaenkrat nižja od napovedi. Rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.
Odstopanje realizacije od veljavnega proračuna je na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe.
Jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi morala:
– temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih glede makroekonomskih gibanj;
– preprečiti precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti za investicijsko porabo, ki bi morala biti načrtovana bolj zanesljivo in srednjeročno usmerjeno;
– nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice. Ključno dodatno tveganje pa predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti;
– ohranjati zaupanje finančnih trgov, saj je pribitek na slovenske državne obveznice trenutno najnižji v zadnjih treh letih, bonitetne ocene države pa so med boljšimi v regiji srednje in vzhodne Evrope;
– za doseganje javnofinančne vzdržnosti zagotoviti zniževanje dolga sektorja država.
Kaj so pregledi izdatkov?
Pregledi izdatkov so poglobljene analize javne porabe, katerih namen je poiskati boljše in cenejše načine za izvajanje javnih storitev. Ne gre za varčevanje na račun kakovosti ali dostopnosti javnih storitev, ampak za to, da za svoj denar dobimo več. Učinkovita poraba javnega denarja je namreč eden ključnih elementov javnofinančne vzdržnosti.
Zakaj so pomembni?
Državam pomagajo bolje načrtovati proračun, usmeriti denar tja, kjer je najbolj potreben, in izboljšati delovanje javnega sektorja. Večina držav EU jih že redno izvaja – pogosto z močno politično podporo in jasno odgovornostjo za uresničitev predlaganih ukrepov.
Kakšni so pogoji za uspešne preglede izdatkov?
Nujni za uspešne preglede izdatkov so politična volja, jasna odgovornost in sistemski pristop. Cilji in rezultati morajo biti vnaprej jasno določeni in javno predstavljeni – tudi če niso politično priljubljeni. Biti morajo redni del proračunskega procesa, z ažurnim seznamom načrtovanih vsebin.
Zakaj Slovenija potrebuje redne preglede javne porabe?
Slovenija se vse bolj sooča z dolgoročnimi pritiski na javne finance – od staranja prebivalstva do naložb v zdravstvo, stroškov zelenega prehoda in drugih javnih storitev. Zato je ključno, da z javnim denarjem ravnamo učinkovito.
Kje Slovenija zaostaja?
V Sloveniji pregledi izdatkov niso redni, nimajo ustrezne politične podpore in njihovi rezultati se redko uporabijo v praksi. Kljub več priporočilom in tudi že zagotovljeni pomoči se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo.
Kaj bi bilo potrebno narediti?
Slovenija potrebuje sistematičen pristop: pregledi izdatkov naj postanejo del rednega proračunskega procesa, njihovi cilji in rezultati naj bodo jasni in pregledni. Pomembno je, da se njihove ugotovitve tudi dejansko upoštevajo pri odločanju o porabi javnega denarja.
Državni proračun je imel v prvih petih mesecih leta primanjkljaj -551 mio EUR, medtem ko je imel v enakem obdobju lani presežek. Saldo se je tako v enem letu poslabšal za 765 mio EUR.
Prihodki so bili medletno nižji, medtem ko se je rast odhodkov več kot podvojila glede na enako obdobje lani.
Dinamika vseh ključnih kategorij prihodkov se upočasnjuje. Za uresničitev projekcij iz veljavnega proračuna bi se morala njihova rast v preostanku leta precej okrepiti.
Okrepljena rast odhodkov je široko osnovana, največ k njej prispevajo višji stroški dela ob uvajanju novega plačnega sistema. Za projekcijami iz veljavnega proračuna najbolj zaostaja investicijska poraba, ki je medletno nižja predvsem zaradi manjšega obsega financiranja z evropskimi sredstvi.
Sanacija po poplavah zaostaja za načrti, saj je bilo v prvih petih mesecih letos za ukrepe izplačanih le okoli desetina predvidenih sredstev. Sklad za obnovo je konec maja sicer razpolagal s skoraj 700 mio EUR.
Fiskalni svet je bil povabljen na 42. nujno sejo Komisije za nadzor javnih finance, 29. 5. 2025, s točko dnevnega reda z naslovom: Upad bruto domačega proizvoda v Sloveniji.
Fiskalni svet je dolžan po Zakonu o fiskalnem pravilu do konca maja vsakega leta Državnemu zboru Republike Slovenije oddati poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Fiskalni svet je skladno s tem zakonom, ki je bi sprejet junija 2015 in po prenovi sistema ekonomskega upravljanja v EU spremenjen v letu 2025, samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.
V letu 2024 je Fiskalni svet opravil vse z zakonodajo predpisane obveznosti. Ob tem si je prizadeval za transparentnost javnih financ, sodeloval z mediji in institucijami doma in v tujini ter redno spremljal javnofinančna gibanja. Opozorila Fiskalnega sveta so bila v letu 2024 usmerjena predvsem v nenatančnost javnofinančnega načrtovanja.
Po prenovi sistema ekonomskega upravljanja na ravni EU je Slovenija v letu 2024 pripravila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt 2025-2028. Ta v formalnem smislu ustreza zahtevam, saj ohranja primanjkljaj pod -3 % BDP, dolg pa se znižuje in približuje 60 % BDP. Fiskalni svet je ob oceni Načrta ugotovil, da bodo javnofinančna gibanja letos verjetno še skladna z zavezami. S časom pa se tveganja povečujejo, saj bo zlasti nadaljevanje izpolnjevanja plačnega dogovora občutneje povečevalo javnofinančne izdatke. Krepijo se tudi geopolitična tveganja, kar lahko povzroči nižanje prihodkov in večanje izdatkov z vsemi posledicami za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg.
Proti koncu lanskega leta so se intenzivirale tudi aktivnosti za sprejem prenovljenega zakona o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet se je strinjal s predlogom prenovljenega zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru v letu 2025 predložila Vlada. Področje, za izboljšavo katerega si je Fiskalni svet v usklajevanjih z Ministrstvom za finance najbolj prizadeval, je večje nacionalno lastništvo srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Tako se v končnem predlogu zakona ohranjata dosedanja pomembna vloga Državnega zbora pri odločanju in razpravi ter vloga Fiskalnega sveta glede zagotavljanja neodvisne ocene srednjeročnih proračunskih dokumentov in njihovega izvajanja.
Učinkovito izvajanje prenovljenih fiskalnih pravil in odgovorno načrtovanje srednjeročne proračunske politike bosta ključna za ohranjanje stabilnosti javnih financ. Ob tem ostaja pomembno tudi zagotavljanje preglednosti ter realističnega in konsistentnega proračunskega načrtovanja. Fiskalni svet bo zato nadaljeval z neodvisnim spremljanjem teh procesov in opozarjanjem na morebitna odstopanja, ki bi lahko ogrozila vzdržnost javnih financ.
Državni proračun je imel v prvih štirih mesecih leta primanjkljaj v višini okoli -280 mio EUR. V enakem obdobju lani je izkazal presežek v višini okoli 170 mio EUR. Razmik med rastjo prihodkov (1,7 %) in odhodkov (11,8 %) ostaja visok. Umirjanje rasti prihodkov je značilno za vse pomembnejše komponente.
Rast odhodkov izhaja iz višjih plačil subvencij in obresti ter nekaterih diskrecijskih dejavnikov in ostaja visoka kljub padanju investicij. V prihodnjih mesecih bi se lahko rast odhodkov še povečala predvsem zaradi učinkov dogovora o plačah v javnem sektorju.