www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno / Financiranje podnebnega prehoda v Sloveniji: dosedanja gibanja in ocena prihodnjih potreb
Objavljeno: 7. 4. 2022

Financiranje podnebnega prehoda v Sloveniji: dosedanja gibanja in ocena prihodnjih potreb

Doseganje podnebno-energetskih ciljev predstavlja v naslednjih letih enega največjih izzivov tudi za fiskalno politiko. Zaradi pričakovanega občutnega povečanja investicij za doseganje teh ciljev se v okviru razprave o morebitni spremembi fiskalnih pravil na ravni EU med bolj pogostimi rešitvami omenja posebno obravnavo t. i. zelenih investicij pri izračunu spoštovanja pravil. V tem kontekstu smo ocenili, kako velike posledice za javne finance bi lahko v obdobju do 2030 predstavljalo uresničevanje podnebno-energetskih ciljev, kot so določeni v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN).

Ocenjujemo, da je obseg investicij, ki prispevajo k doseganju podnebno-energetskih ciljev v obdobju 2016–2020 na ravni nacionalnega gospodarstva znašal skupaj okoli 5 mrd EUR oziroma v povprečju okoli 2 % BDP letno. V NEPN so investicijske potrebe za doseganje ciljev ocenjene na 28,4 mrd EUR (v povprečju okoli 6 % BDP letno), kar je okoli trikrat večji povprečni letni obseg.

V obdobju 2021–2030 je po naši oceni iz identificiranih namenskih sredstev za investicije skupaj razpoložljivih med 11,6 in 12,3 mrd EUR. To je v povprečju letno okoli dvakrat več kot v obdobju 2016–2020. Na osnovi te ocene smo pripravili različne scenarije investicijskega potenciala. Po scenariju, ki najbolj odraža trenutno stanje oziroma zahteva najmanjše spremembe v usmeritvah, znaša investicijski potencial med 19,7 mrd EUR in 20,4 mrd EUR. V tem scenariju bi Eko sklad v prihodnje namenjal nepovratnim spodbudam podobno velik obseg sredstev kot v zadnjih nekaj letih, ko se je zaradi omejenih kadrovskih in administrativnih kapacitet sklada čas obdelave vlog sicer precej podaljšal. Ocena vključuje tudi precej optimistične predpostavke glede obsega mobilizacije zasebnih finančnih virov na področju investicij v stavbe, ki so bile upoštevane pri pripravi lani sprejete nacionalne strategije o energetski sanaciji stavb. Vrzel med investicijskim potencialom po tem scenariju in v NEPN identificiranim potrebnim obsegom investicij v obdobju 2021–2030 tako znaša med 8,0 in 8,7 mrd EUR. To predstavlja okoli polovico povprečnega letnega obsega investicij sektorja država v obdobju 2016-2020 oziroma okoli 2,0 % BDP letno.

Ustrezno naslavljanje podnebno-energetskih izzivov bi zahtevalo boljši izkoristek razpoložljivih namenskih sredstev kot v preteklosti. To bi moralo vključevati precejšnje izboljšanje učinkovitosti in sposobnosti njihove porabe, sprejetje in dejansko izvajanje številnih novih ukrepov ter občutno krepitev institucionalnega okvira in kapacitet. Glede na naravo potrebnih ukrepov in pretekle izkušnje sklepamo, da bi morala biti vrzel ne glede na izbrani scenarij investicijskega potenciala v veliki meri verjetno zapolnjena z javnimi sredstvi, saj zasebni sektor vsaj do sedaj ni izkazoval interesa po vlaganjih v pretežno infrastrukturne projekte oziroma se vsaj na področju elektro gospodarstva sooča z omejenimi finančnimi viri glede na identificirane investicijske potrebe.

© Fiskalni svet 2017 - 2022

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje