www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno / Javnofinančna in makroekonomska gibanja, februar 2021
Objavljeno: 10. 2. 2021

Javnofinančna in makroekonomska gibanja, februar 2021

Obsežni ukrepi zaradi epidemiološke krize so se odrazili v občutnem povečanju izdatkov države, zaradi omejitev delovanja dela dejavnosti pa so se ob znatnem upadu gospodarske aktivnosti močno zmanjšali tudi prihodki sektorja država. Čeprav večina poslabšanja javnih financ izvira iz ukrepov, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, so hitro rasli tudi nekateri izdatki, ki s krizo niso neposredno povezani, npr. rast stroškov dela ter izdatkov za blago in storitve. Stanje javnih financ se je v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU, kar hkrati z manj ugodnimi gospodarskimi obeti in spremljajočimi tveganji nakazuje nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov.

Primanjkljaj državnega proračuna je v 2020 znašal 3,5 mrd EUR (7,6 % napovedanega BDP), brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi znašal 2,5 % BDP. Odhodki so se brez upoštevanja COVID ukrepov povečali za 6,5 %, kar nakazuje na ekspanzivno naravnanost, a je manj od rasti, predvidene v rebalansu. Fiskalni svet je že v oceni projekcij rebalansa za leto 2020 ugotovil, da predvsem predvidene ravni odhodkov niso realistične in tako ne nudijo ustreznega izhodišča za načrtovanje v 2021. Poleg tega so bili v okviru protikoronskih paketov sprejeti tudi nekateri ukrepi, ki ne naslavljajo posledic krize oziroma jih naslavljajo na neustrezen način, tudi s slabšanjem strukturnega položaja javnih financ. Glede na predviden velik pomen sredstev EU in s tem povezanih investicij države pri okrevanju gospodarske aktivnosti v prihodnjih letih skrbi tudi dejstvo, da je realizacija obeh postavk v letu 2020 spet zaostala za načrti. ZZZS je v letu 2020 zabeležil najvišji primanjkljaj doslej, visoke odhodke ZPIZ je izravnal za četrtino višji transfer iz državnega proračuna kot v 2019, presežek proračunov občin pa je bil predvsem posledica okrepljene rasti prihodkov od dohodnine zaradi višje povprečnine.

Primanjkljaj salda sektorja država je v prvih treh četrtletjih 2020 znašal 2,6 mrd EUR (-7,7 % BDP). Vlada je v oktobrskem Osnutku proračunskega načrta za celo leto 2020 napovedala primanjkljaj v višini 4 mrd EUR (-8,6 % BDP). Realizacija salda v celem letu je negotova: glede na podatke po denarnem toku so se razmere ob koncu leta poslabšale, nanj pa bodo vplivala tudi izplačila COVID ukrepov v 2021, ki se nanašajo na lansko leto. Bruto dolg sektorja država je konec tretjega četrtletja 2020 znašal 36,7 mrd EUR (78,5 % BDP), 5 mrd EUR več kot konec leta 2019. Neto zadolževanje se je nadaljevalo tudi ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta v pretežni meri z izdajami dolgoročnih obveznic, katerih zahtevana donosnost do dospetja je blizu 0 %. Medletno poslabšanje deleža salda sektorja država v BDP je bilo v Sloveniji v prvih treh četrtletjih 2020 peto največje, delež primanjkljaja pa osmi najvišji v EU. Ob podobnem padcu prihodkov je bila rast izdatkov (12,9 %) precej višja od povprečja EU (7,7 %). Delež dolga v BDP je nižji od povprečja EU, a se po povečanju glede na obdobje pred začetkom tokratne krize uvrščamo v zgornjo tretjino držav EU.

Izredno spodbujevalna denarna politika Evrosistema zagotavlja ugodne pogoje financiranja povečanih potreb držav za omejevanje posledic epidemije. Usklajena ekonomska politika z odstopno klavzulo na EU ravni omogoča fiskalno ekspanzijo, namenjeno neposrednemu omejevanju posledic krize in obnovitvi dolgoročnega gospodarskega potenciala. Poleg tega sta na nacionalni ravni nujna tudi primerna usmerjenost in učinkovitost ukrepov, ki bosta določala dinamiko gospodarske rasti in sposobnosti zagotavljanja vzdržnih javnih financ po izhodu iz krize. V nasprotnem primeru se bo ob in po izhodu iz krize zmanjšal manevrski prostor za delovanje fiskalne politike.

© Fiskalni svet 2017 - 2021

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje