Razmeroma ugodna realizacija javnofinančnih gibanj v lanskem letu je bila glede na visoko gospodarsko rast in glede na že v sredini leta doseženo predkrizno raven BDP pričakovana. Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2021 znašal -3.080 mio EUR oziroma -685 mio EUR brez neposrednega učinka COVID ukrepov. Primanjkljaj je bil tako skoraj za 900 mio EUR manjši od ocene realizacije Ministrstva za finance iz septembra. Ugodnejša realizacija glede na oceno, ki je bila podlaga za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023, je zlasti posledica precenjenih predpostavk o rasti izdatkov ob koncu lanskega leta, kar je skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta.
Trenutna visoka konjunktura zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V krizi sprejeti diskrecijski ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo, bodo namreč v prihodnje stanje javnih financ slabšali za približno 2 % BDP na leto, kar zgolj v letu 2022 pomeni okoli 1,2 mrd EUR. To ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov spodkopava srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ.