Javnofinančne razmere so se v prvi polovici letošnjega leta nekoliko poslabšale, kar je v veliki meri povezano z visoko inflacijo. Njen začetni pozitivni vpliv na prihodke, ki je bil očiten v lanskem letu, se je namreč postopoma izpel, z zamikom pa so se pričakovano povečali pritiski na odhodkovno stran. Neposredni vpliv interventnih ukrepov se je nekoliko zmanjšal v primerjavi z enakim obdobjem lani, a obstaja občuten. Povečuje se negativni učinek ukrepov za blažitev draginje, ki so letos prevladujoče namenjeni gospodarstvu. Relativna zadolženost sektorja država se pretežno zaradi visoke inflacije sicer še nadalje postopoma znižuje, čeprav ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja, ki ga zaenkrat omejuje tudi obsežna likvidnostna rezerva. Številni sprejeti in še napovedani diskrecijski ukrepi predstavljajo nadaljevanje neustreznega pristopa iz preteklosti z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.