Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih enajstih mesecih 2022 znašal 562 mio EUR. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje bi imel državni proračun presežek v višini 298 mio EUR. Skupni primanjkljaj je skoraj 2 mrd EUR manjši kot v enakem obdobju lani, kar je praktično v celoti posledica manjšega obsega COVID odhodkov. Primanjkljaj bo v celem letu skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta občutno nižji, kot je bilo predvideno z rebalansom (-2.040 mio EUR).
Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih enajstih mesecih 2022 medletno višji za 16,0 %. Visoka rast je delno posledica učinka osnove, saj so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija. Ob tem so znatno nižji od načrtovanih v rebalansu predvsem prihodki od EU sredstev.
Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih enajstih mesecih letos medletno višji za 10,0 %. Iz primerjave realizacije in sprejetega rebalansa implicitno izhaja, da bi »očiščena« poraba (brez COVID in draginje) decembra znašala okoli 2,3 mrd EUR, kar je za okoli 1,3 mrd EUR več kot v povprečju prvih enajstih mesecev. To je nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca novembra letos znaša 5.509 mio EUR, od tega v prvih enajstih mesecih letos 716 mio EUR. Glede na rebalans do konca leta za ta namen ostaja še 371 mio EUR.
Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 430 mio EUR. Decembra naj bi bilo na osnovi sprejetih ukrepov realiziranih še okoli 100 mio EUR. Vlada je napovedala nov sveženj ukrepov za leto 2023, ki naj bi po njeni oceni znašali 1,2 mrd EUR. V kolikor je ta ocena realistična, bi bila celotna rezerva za ta namen v sprejetem proračunu za prihodnje leto izkoriščena, kar bi omejilo prostor za sprejem morebitnih dodatnih ukrepov.
Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 kaže, da naj bi bilo v zadnjem mesecu letošnjega leta realiziranega kar -1.478 mio EUR primanjkljaja, od tega 1.008 mio EUR nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Realizacija do vključno novembra tako še dodatno potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da je sprejeti rebalans nerealističen.