Državni proračun je imel v prvih enajstih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-1.321 mio EUR), brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa presežek v višini 5 mio EUR.
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih enajstih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani. Večji skupni primanjkljaj (za 760 mio EUR) je bil v prevladujoči meri posledica za 504 mio EUR nižjega presežka t. i. »očiščenega« salda (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil obseg vseh interventnih ukrepov medletno višji za 256 mio EUR.
Realizacija v enajstih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da bi se lahko skupna poraba državnega proračuna v decembru letos medletno povečala za 77,4 % (v prvih enajstih mesecih je medletna rast znašala 9,3 %). Posledično bi lahko primanjkljaj v zadnjem mesecu letos znašal kar 1,8 mrd EUR. To bi bilo skoraj 500 mio EUR več kot v prvih enajstih mesecih letos.