Državni proračun je zabeležil najnižji januarski presežek (14 mio EUR) v zadnjih nekaj letih. Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoko rast slednjih sta napajali krepitev tekoče porabe (predvsem povečanje subvencij in stroškov dela), ki je izhajala iz ukrepov ekonomske politike, in odvajanje sredstev na proračunske sklade.
Tudi na povečanje odhodkov preostalih treh blagajn javnega financiranja so v lanskem letu vplivali ukrepi ekonomske politike, predvsem plačna in pokojninska reforma.
Povečevanje transferov iz državnega proračuna v sklade socialnega zavarovanja opozarja na težave pri njihovem lastnem financiranju.
V zadnjih letih se povečuje zlasti obseg transfera v zdravstveno blagajno. Sprejeti finančni načrt ZZZS za leto 2026 predvideva izravnan saldo obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar temelji na obsežnih učinkih načrtovanih ukrepov. V kolikor se ti učinki ne bodo uresničili, bi utegnil biti primanjkljaj zdravstvene blagajne največji doslej.
Lani so se odhodki za pokojnine povečali hitreje od nominalnega BDP, njihov delež, izražen v BDP, pa je dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih (10,2 %). K rasti odhodkov pokojninske blagajne je znatneje prispevala uvedba zimskega dodatka.
Primanjkljaj občin se je v letu 2025 znižal na -0,2 % BDP. Transfer iz državnega proračuna se je znova povečal, tudi zaradi uvedbe dodatnih sredstev za zmanjševanje razlik med občinami.