Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v letu 2021 znašal -3.098 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov pa -705 mio EUR. Primanjkljaj je bil v obeh primerjavah manjši kot v letu 2020, kar je predvsem posledica rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti.
Prihodki so bili lani za 23,1 % višji kot v 2020, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa so bili višji za 14,6 %.
Odhodki so bili lani za 13,6 % višji kot v 2020, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 2.790 mio EUR pa za 8,7 %. Slednje je bilo v prevladujoči meri posledica investicij in višjih stroškov dela.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca decembra 2021 znaša 4.795 mio EUR. Največji posamezen ukrep predstavljajo dodatki zaposlenim v višini 1.026 mio EUR, od tega lani 822 mio EUR.
Dejanska realizacija državnega proračuna potrjuje pomisleke Fiskalnega sveta, da je bila ocena realizacije za 2021, ki jo je ministrstvo za finance pripravilo septembra lani, nerealistična in kot takšna neustrezna za pripravo proračunskih projekcij za leto 2022. To velja zlasti za pričakovanja glede višine odhodkov (glej slika 2), ki so bili dejansko za okoli 700 mio EUR nižji in tudi nižji od zgornje meje odhodkov, določene v spremembi Okvira za pripravo proračunov sektorja država aprila lani. Oktobrska sprememba Okvira, s katero se je znova povečal obseg najvišje dovoljenih odhodkov, tako ni bila potrebna. Realizacija namreč nakazuje, da bi lahko vlada skladno z ustaljenimi postopki sprejela zgolj rebalans proračuna za leto 2021.
Priprava proračunskih dokumentov za leto 2022 na osnovi previsoke ocenjene realizacije za 2021 pomeni, da predvideni obseg odhodkov za 2022 presega raven, utemeljeno na osnovi trenutno veljavnih ukrepov in zakonodaje. Iz dejanske realizacije za 2021 in sprejetega proračuna za 2022 namreč izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov in investicij, letos 8,0-odstotna, kar je še več kot v predhodnih dveh letih in ena izmed najvišjih rasti doslej (glej slika 3). Odhodki državnega proračuna brez učinka COVID ukrepov in investicij se lahko tako letos povečajo za okoli 820 mio EUR, medtem ko je bila ob sprejemanju proračuna za letos na osnovi septembrske ocene realizacije predvidena implicitna rast za 470 mio EUR. S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022. Fiskalni svet zato pričakuje, da ob zaključku političnega cikla ne bo prišlo do nadaljnjega sprejemanja ukrepov, ki bi manjšali manevrski prostor fiskalne politike v prihodnjih letih, in da bo dejanski primanjkljaj v letu 2022 manjši od projekcij v sprejetem proračunu.