Tako sektor država kot javne blagajne imajo v začetku leta primanjkljaje. To je ob ugodni dinamiki prihodkov, ki je predvsem odraz razmer na trgu dela in tudi zaradi inflacije visoke nominalne rasti plač, posledica visoke rasti »očiščenih« odhodkov. Primanjkljaji bodo tako po oceni Fiskalnega sveta kot ostalih domačih in mednarodnih institucij ob koncu leta sicer nižji kot v veljavnih proračunskih dokumentih za letos, ki jih je ponovno zaznamovalo zlasti prekomerno načrtovanje porabe.
Preglednost javnih financ je slabša kot pred epidemijo, kar otežuje načrtovanje in spremljanje fiskalne politike. To je posledica številnih interventnih ukrepov in pomanjkanja sistematičnega pristopa k dolgotrajnim izzivom. Pomanjkljiva preglednost se odraža zlasti v transferjih med blagajnami, oblikovanju obsežnih rezerv in v netransparentnem poslovanju proračunskih skladov. Večja preglednost je eden ključnih pogojev za zagotavljanje učinkovite javne porabe.
Dosedanja letošnja realizacija znova potrjuje, da proračunsko načrtovanje spremljajo številne pomanjkljivosti. Zaradi teh in spremenjenih fiskalnih pravil, ki zahtevajo bolj verodostojno in srednjeročno usmerjeno načrtovanje, bo potrebno k pripravi jesenskih proračunskih dokumentov pristopiti bolj odgovorno.