Javnofinančne razmere so se v prvi polovici leta nadalje slabšale. Primanjkljaj celotnega sektorja država je v prvem četrtletju znašal -3,4 % BDP, razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo podobna gibanja. Po večini projekcij naj bi se celoletni primanjkljaj gibal okoli -3 % BDP, kar je eden izmed kriterijev za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih EU. Polletna realizacija državnega proračuna in morebitna implementacija ZIURS povečujeta tveganja, da bi bil primanjkljaj še večji od trenutnih projekcij.
Ključni razlog za večanje javnofinančnega primanjkljaja je nadaljevanje razmeroma visoke, široko osnovane in pretežno strukturne rasti javne porabe. Visoka rast tekoče porabe je pretežno posledica spremembe plačnega sistema in zakonsko pogojenih rednih usklajevanj pravic. K njej pomembno prispevajo tudi številni diskrecijski ukrepi, sprejeti v zadnjih letih. Ob tem se manevrski prostor državnega proračuna zmanjšuje ob povečevanju transferov v ostale blagajne javnega financiranja, katerih financiranje postaja vedno zahtevnejše. Visoka ostaja tudi rast investicijske porabe. Na ravni države jo letos predvsem spodbuja zaključevanje NOO ter okrepljeno črpanje kohezijskih sredstev. Na občinski ravni povečano investicijsko aktivnost povezujemo z bližajočimi se lokalnimi volitvami. Letošnje večanje primanjkljaja sicer zavira okrepljena rast prihodkov, ki izhaja predvsem iz višjih prihodkov od DDV in DDPO kot posledica boljših makroekonomskih gibanj, deloma tudi višje inflacije.