Državni proračun je po začasnih podatkih v prvih dveh mesecih 2022 izkazal presežek v višini 94 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov pa je presežek znašal 240 mio EUR. Saldo državnega proračuna je v obeh primerjavah boljši kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti. Izredno visoka konjunktura je tako tudi v pričetku leta v veliki meri zakrivala strukturno slabšanje javnih financ.
Prihodki so bili v prvih dveh mesecih 2022 medletno višji za 34,7 %, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa so bili višji za 32,0 %.
Odhodki so bili v prvih dveh mesecih letos medletno nižji za -8,9 %, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa za 9,5 % višji.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca februarja letos znaša 4.965 mio EUR, od tega v prvih dveh mesecih letos 171 mio EUR.
Geopolitične razmere predstavljajo visoko negativno tveganje za javne finance, predvsem preko vpliva upočasnjene gospodarske aktivnosti in trošenja prebivalstva na javnofinančne prihodke. S tem povezano tveganje za znatno povečanje javnofinančnih odhodkov predstavljajo tudi različne subvencije za omilitev vpliva hitre rasti cen, med ostalimi tveganji pa so zlasti pomembni že sprejeti, a še ne uveljavljeni, dvigi plač v javnem sektorju ter že izražene zahteve po njihovih dodatnih povišanjih. Zaostrene geopolitične razmere vnašajo tudi negotovost za vodenje fiskalne politike v prihodnjem letu. Odločitev glede predvidene ukinitve splošne odstopne klavzule v letu 2023 bo sprejeta na osnovi pomladanske napovedi EK do konca maja. Glede na tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami, je tudi po oceni EK potrebno ohranjati podporo gospodarski rasti, ob tem pa omejiti vsako strukturno poslabšanje stanja javnih financ, da bi bila zagotovljena vzdržna raven zadolženosti na srednji rok.