Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih 2021 znašal -2.339 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -423 mio EUR. Po septembrski oceni realizacije Ministrstva za finance naj bi primanjkljaj državnega proračuna letos znašal -3.958 mio EUR, kar je okoli 1.200 mio EUR več kot po proračunu, ki je bil sprejet lansko jesen.
Prihodki so bili v prvih desetih mesecih za 19,6 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa so bili višji za 8,1 %.
Odhodki so bili v prvih desetih mesecih za 13,9 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 2.420 mio EUR pa so bili višji za 7,5 %. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 znaša 4.424 mio EUR. Največji posamezen ukrep predstavljajo dodatki zaposlenim v višini 928 mio EUR, od tega v desetih mesecih letos okoli 720 mio EUR. Iz septembrske ocene realizacije Ministrstva za finance za 2021 izhaja, da naj bi v okviru odhodkov za COVID ukrepe stroški dela v zadnjih dveh mesecih letos znašali še okoli 230 mio EUR.
Iz septembrske ocene Ministrstva za finance glede letne realizacije za 2021 izhaja, da naj bi se medletna rast odhodkov brez učinka COVID ukrepov in investicij s 5,0 % v prvih desetih mesecih okrepila na 31,8 % v zadnjih dveh mesecih leta. Ker bo dejanska realizacija verjetno manjša od omenjenih ocen, projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih, ki so v procesu sprejemanja, znova ne temeljijo na ustreznih osnovah. S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ. Ta izhajajo tudi iz nekaterih zakonskih predlogov, ki so že v obravnavi v Državnem zboru.