Državni proračun je imel v prvih desetih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-1.120 mio EUR), brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa presežek v višini 57 mio EUR.
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih desetih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani. Večji skupni primanjkljaj (za 845 mio EUR) je bil v prevladujoči meri posledica za 590 mio EUR nižjega t. i. »očiščenega« presežka (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil obseg vseh interventnih ukrepov medletno višji za 255 mio EUR.
Skupni prihodki so bili v prvih desetih mesecih letos ob visoki lanski osnovi medletno višji za 1,8 %, odhodki brez upoštevanja interventnih ukrepov pa za 8,3 %. K rasti “očiščenih” odhodkov so največ prispevali stroški dela in transferi v sklada socialnega zavarovanja.
Realizacija v desetih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Iz podatkov o proračunskih gibanjih v desetih mesecih in ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da bi se lahko skupna poraba državnega proračuna v zadnjih dveh mesecih letos medletno povečala za skoraj polovico (v prvih desetih mesecih je medletna rast znašala 9,8 %). Posledično bi lahko primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta znašal kar -2,0 mrd EUR. To bi bilo 912 mio EUR več kot v zadnjih dveh mesecih lani oziroma kar 637 mio EUR več kot v celotnem lanskem letu.