Proračunski dokumenti za leto 2027 predpostavljajo za okoli 700 mio EUR ukrepov, s katerimi naj bi se primanjkljaj sektorja država znižal z -3,4 % BDP v scenariju nespremenjenih politik MF na ciljnih -2,5 % BDP. Fiskalni svet je v svoji nedavni oceni proračunskih dokumentov opozoril, da ti ukrepi niso ustrezno predstavljeni. Ob uveljavitvi ZIURS bi bil primanjkljaj skladno s predstavljeno oceno MF višji še za 0,8 o. t. BDP oziroma 647 mio EUR. Brez izvedbe predpostavljenih konsolidacijskih ukrepov bi tako znašal približno -4,2 % BDP. Za doseganje vladnega cilja bi bilo zato treba opredeliti in izvesti ukrepe s skupnim učinkom okoli 1,35 mrd EUR. Če bi ukrepi v pomembnem delu omejili izplačila gospodinjstvom, kot je predvideno v proračunskih dokumentih, ter s tem njihove dohodke in potrošnjo, bi bilo treba pri oceni njihovega skupnega učinka upoštevati tudi posledično zmanjšanje prihodkov od davkov in prispevkov.
Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih desetih mesecih letos znašal -1,2 mrd EUR. Rast prihodkov (10,3 %) se je precej okrepila glede na enako obdobje lani, tudi ko izločimo učinek hitrejšega črpanja sredstev NOO. Krepitev je predvsem posledica višjih prilivov DDV, kar je odraz boljših makroekonomskih razmer. Rast odhodkov ostaja višja (12,2 %) in široko osnovana. Glavni dejavnik rasti so višji stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in investicije, ki se krepijo od konca lanskega leta.