Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-735 mio EUR), ki je brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (161 mio EUR) in ukrepov za blažitev draginje (479 mio EUR) znašal -95 mio EUR.
Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije. Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni Fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij.
Fiskalni svet je avgustovsko naravno nesrečo označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale takšne posledice morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.
Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki, in se Slovenija že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih.