Ocena Fiskalnega sveta: Ocena Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023
Naravna nesreča v obsegu, ki smo mu bili priča ob poplavah avgusta v Sloveniji, pomeni tudi izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Čeprav njegove finančne posledice trenutno niso znane, predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023 predstavlja zgolj prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo v veliko večji meri odrazile ob jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, ki bi morali vsebovati ocene škode in ocene učinkov posegov države.
Fiskalni svet je aprila letos pripravil oceno Programa stabilnosti, v maju pa še dodatno na tem temelječo oceno rebalansa državnega proračuna za leto 2023. Ob tem je poudaril ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letu, v katerem so sicer še uveljavljene izjemne okoliščine. Po mnenju Fiskalnega sveta sprememba zgolj ene komponente proračunskih odhodkov v znesku 220 mio EUR v tokratnem rebalansu državnega proračuna za leto 2023 ne spreminja ocen stanja fiskalne politike in spoštovanja fiskalnih pravil, podanih ob prvem letošnjem rebalansu. Vpliva predvidene spremembe v računu finančnih terjatev in naložb v višini 300 mio EUR na položaj salda in dolga sektorja država ter s tem na spoštovanje fiskalnih pravil trenutno ni mogoče oceniti. Naravna nesreča velikega obsega načeloma spada med t. i. »enkratne dogodke«, ki se pri izračunavanju kazalnikov spoštovanja fiskalnih pravil sicer ne upoštevajo. Hkrati se bo zaradi spremembe, predstavljene v predlogu rebalansa državnega proračuna, povečal neto dolg, ne pa tudi bruto dolg sektorja države, saj bo financiranje izhajalo iz znižanja sredstev na računu državnega proračuna.
Fiskalni svet redno opozarja na pomanjkljivo proračunsko načrtovanje, nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter na neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov. Vsa navedena opozorila bodo še posebej pomembna v prihodnjih negotovih razmerah, ko bo morala vlada ob pripravi in izvajanju državnih proračunov še v večji meri kot doslej zagotavljati transparentnost, sploh v primeru ustanovitve izvenproračunskega sklada za odpravljanje posledic poplav, sploh v primeru sklada, ki bi bil del celotnega sektorja države, za katerega veljajo fiskalna pravila. Slednje velja tudi za že obstoječe proračunske sklade, ki bi lahko zagotavljali določena sredstva pri financiranju posledic poplav.
