www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno / Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2021
Objavljeno: 21. 6. 2022

Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2021

Javnofinančna gibanja je tudi v lanskem letu odločilno zaznamovala epidemija. Obseg ukrepov za omilitev njenih posledic je bil znova izdaten, a se je predvsem zaradi izrazitega odboja gospodarske aktivnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov primanjkljaj sektorja država znižal. Fiskalna politika je bila kljub temu po zadnjih razpoložljivih ocenah cikličnega položaja gospodarstva, ki so v trenutnih razmerah sicer bolj negotove kot običajno, naravnana prociklično ekspanzivno. To je izhajalo deloma iz povečane investicijske aktivnosti, deloma pa tudi iz povečanja preostalega dela javne porabe, ki z epidemijo ni bil povezan. Rast investicijske aktivnosti je bila sicer pričakovano manjša od proračunskih načrtov, povečanje pa je bilo v enaki meri financirano z evropskimi in domačimi sredstvi. Preostali del javnih izdatkov, ki poleg investicij ne vključuje še izdatkov za obresti ter enkratnih izdatkov, vključno z izdatki za COVID ukrepe, se je lani povečal najbolj po letu 2008 in znatno presegel ocene rasti gospodarskega potenciala. Kljub siceršnjemu znižanju primanjkljaja se je tako pomemben del nepričakovano visoke rasti prihodkov prelil tudi v večjo t. i. tekočo porabo, ki je bila v mnogih pogledih strukturne oziroma trajne narave. Poleg tega so bili ob koncu lanskega leta sprejeti številni novi diskrecijski ukrepi, ki prihodnji manevrski prostor fiskalne politike še dodatno omejujejo.

Gospodarska aktivnost se je po padcu v letu 2020 lani občutno povečala in presegla predkrizno raven, rast pa je bila med večjimi v EU. Visoka rast je bila predvsem posledica prilagoditve poslovnih subjektov in gospodinjstev epidemičnim razmeram. H gospodarskemu okrevanju so prispevali tudi ukrepi države, tako neposredno preko krepitve investicijske aktivnosti kot tudi posredno preko ukrepov, ki so prispevali k povečanju razpoložljivega dohodka in s tem k rasti zasebne potrošnje. Gospodarska rast je presegla vse razpoložljive napovedi predvsem zaradi ugodnih gibanj ob koncu leta, ko so bili omejitveni ukrepi v nasprotju s predpostavkami napovedi kljub poslabšanju epidemičnih razmer milejši kot ob predhodnih izbruhih.

Skupni primanjkljaj sektorja država se je lani znižal na -5,2 % BDP, brez upoštevanja učinka izdatkov za COVID ukrepe pa je znašal -0,7 % BDP. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, zlasti davčnih in od socialnih prispevkov v povezavi z rastjo domačega povpraševanja in izboljšanja razmer na trgu dela. Po drugi strani se je rast izdatkov, ki ni bila povezana z epidemijo, lani še dodatno okrepila. To je bilo le deloma povezano z višjo investicijsko aktivnostjo države, deloma pa je izhajalo iz izdatne krepitve rasti ostale javne porabe. Poslabšanje salda javnih financ v času epidemije je bilo tako skupaj kot tudi v primeru izločitve učinka izdatkov za COVID ukrepe med večjimi v državah EU.

Bruto dolg sektorja država se je lani zmanjšal na 74,4 % BDP in je tako še za okoli 10 o. t. BDP presegal predkrizno raven. Znižanje deleža je bilo v največji meri posledica gospodarske rasti, ki je več kot kompenzirala nadaljnje poslabšanje primarne bilance. Zadolževanje je tudi lani potekalo v ugodnih razmerah na finančnih trgih, kar je bila predvsem posledica ekspanzivne politike ECB. Delež centralne banke med imetniki dolžniških papirjev države se je zaradi v času epidemije uvedenega programa odkupa državnih obveznic lani nadalje povečal na že skoraj 40 %.

Zaradi epidemije so bile skladno z zakonodajo tudi lani uveljavljene izjemne okoliščine. To zlasti zaradi povečane negotovosti pri izračunu ključnih vhodnih spremenljivk pomeni, da Fiskalni svet predhodne in naknadne kvantitativne ocene spoštovanja fiskalnih pravil podaja le indikativno in večji poudarek podobno kot Evropska komisija daje kvalitativni oceni. Kljub uveljavljenim izjemnim okoliščinam mora Fiskalni svet na podlagi domače zakonodaje ugotoviti, ali je dejanski obseg izdatkov sektorja država ustrezal zadnjemu veljavnemu največjemu dovoljenemu obsegu, določenemu s spremembo okvira na podlagi 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Okvir za najvišjo dovoljeno raven izdatkov sektorja država je bil med novembrom 2020 in septembrom 2021 povišan trikrat, in to za 900 mio EUR. Realizirana raven izdatkov je bila nižja od zadnje z odlokom določene najvišje ravni, naknadna ocena na osnovi zadnjih znanih ocen proizvodne vrzeli pa kaže, da je bila realizacija nekoliko višja od trenutnih ocen najvišje dovoljene ravni izdatkov.

© Fiskalni svet 2017 - 2022

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje