Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2022
V letu 2022 je bil primanjkljaj sektorja država visok (-3,0 % BDP) kljub znižanju glede na leto prej, ki je bilo v največji meri posledica manjšega obsega interventnih ukrepov. Javnofinančni položaj brez upoštevanja tega učinka se je poslabšal predvsem zaradi občutnega znižanja deleža prihodkov v BDP, ki je bilo v največji meri posledica počasnejše rasti mase plač po izteku koronskih dodatkov. Temu se v ugodnih gospodarskih razmerah, zaznamovanih z nadaljevanjem cikličnega zagona po umiritvi epidemije, a tudi z visoko inflacijo, javna poraba ni prilagodila. Fiskalna politika je bila naravnana ekspanzivno, kar v zelo ugodnih cikličnih razmerah ni bilo ustrezno. Na izdatkovni strani je k temu prispevala predvsem nadaljnja krepitev investicijske aktivnosti, financirana izključno z domačimi sredstvi. Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na ostala javnofinančna gibanja nižja. Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letu 2022 potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil. Izdatki sektorja država so bili lani tako občutno višji od trenutnih ocen o najvišji dovoljeni ravni. Slednja je sicer nižja od zgornje meje zadnjega veljavnega večletnega okvira, sprejetega septembra lani, ki pa ga je Fiskalni svet že takrat ocenil kot previsokega. Z obstoječimi pravili je bilo lani skladno le znižanje deleža bruto javnega dolga v BDP na 69,9 %, predvsem zaradi inflacijskega povečanja nominalnega BDP.
