Fiskalni svet po pregledu ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi, ugotavlja, da bi njihovo dosledno izvajanje lahko vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. To bi glede na položaj gospodarstva pomenilo prociklično in s tem neustrezno fiskalno politiko.
Dokument Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018–2022 predstavlja le splošne usmeritve vlade. Fiskalni svet ne presoja ustreznosti ukrepov, predvidenih v koalicijski pogodbi, ampak podaja skupno oceno učinkov predvidenih ukrepov na vzdržnost javnih financ. Izdelava natančnejših ocen njihovih javnofinančnih in makroekonomskih posledic je zaradi vsebinske in terminske nedorečenosti predvidenih ukrepov otežena. Posledično lahko služijo rezultati ocen in simulacij le kot opozorilo na možna tveganja, ki bi izhajala iz doslednega izvajanja koalicijske pogodbe. O dejanskih usmeritvah javnofinančne politike bo mogoče natančneje sklepati na podlagi jesenskih proračunskih dokumentov.
Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi manj natančno opredeljeni. Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ bi bilo potrebno skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma znižati izdatke na drugih področjih ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih v tem trenutku večinoma ni mogoče ovrednotiti. Izvedba ukrepov iz koalicijske pogodbe bi sicer le na kratek rok dodatno spodbudila visoko gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in ostalih makroekonomskih ravnotežij.
Koalicijska pogodba ne naslavlja v zadostni meri dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite, oziroma se tveganja z nekaterimi predvidenimi ukrepi na teh področjih celo večajo.
Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada pri sprejemanju ukrepov delovala v smeri zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti. Zavedanje oziroma upoštevanje javnofinančnih tveganj v obdobjih gospodarskega vzpona običajno ni zadostno. Zaradi razmeroma visoke ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov v Sloveniji omejen.