Ocena Fiskalnega sveta: Ocena proračunskih dokumentov za obdobje 2024 do 2027

Primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja interventnih ukrepov naj bi se po letošnjem povečanju na okoli -2,0 % BDP do leta 2027 ohranjal na podobni ravni, kljub napovedanim stabilnim in z vidika javnofinančnih prihodkov razmeroma ugodnim makroekonomskim razmeram. Predvideno poslabšanje javnofinančnega položaja je letos v prevladujoči meri posledica projekcij investicijske aktivnosti, ki so po oceni Fiskalnega sveta vnovič precenjene. Ohranjanje primanjkljaja v naslednjih treh letih naj bi v večji meri izhajalo iz visoke ravni tekoče porabe kot posledica sprejetih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih. Fiskalna politika je letos neustrezno naravnana izrazito ekspanzivno in tudi ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU. Ocenjevanje naravnanosti fiskalne politike na podlagi predloženih dokumentov je v prihodnjih treh letih ob številnih tveganjih negotovo. Fiskalni svet ocenjuje, da projekcije ne zadoščajo trenutno ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v EU. To bo Svet EU sicer dokončno določil jeseni. Poleg tega analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok. S strani vlade navedena prehodna narava proračunskih dokumentov ne upravičuje njihovih pomanjkljivosti. Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos predstavljala velik izziv.

Stališče Vlade RS do Ocene FS

Mesečna informacija, april 2024

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj (-379 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal -278 mio EUR. V obeh primerjavah je bil primanjkljaj večji kot v istem obdobju lani.

Skupni prihodki so bili v povprečju prvih treh mesecev leta medletno višji za 4,0 %, skupni odhodki pa za 5,3 %. Rast »očiščenih« odhodkov (8,4 %) se je v prvih treh mesecih letos več kot podvojila v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je bila v največji meri posledica visoke rasti stroškov dela zaradi predčasnega izplačila regresa ter povečanja transfera v ZPIZ ob visoki redni uskladitvi pokojnin.

Skupni obseg različnih interventnih ukrepov je bil v prvih treh mesecih leta (112 mio EUR) za slabo polovico manjši kot v enakem obdobju lanskega leta.

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal -2,5 % BDP in je bil za 1,9 o. t. BDP nižji od oktobrskih projekcij vlade. Nižji primanjkljaj od predvidenega je bil v največji meri posledica pričakovano nižje realizacije investicij in nižjih kapitalskih transferjev. To je pretežno posledica nižje realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, od načrtov iz jesenskih proračunskih dokumentov.

Posvet Fiskalnega sveta o spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU in posledicah za Slovenijo

Fiskalni svet je organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike. Povabilu na posvet so se odzvali dr. Matej Avbelj, dr. Anže Burger, mag. Mitja Gaspari, dr. Bogomir Kovač, dr. Mojmir Mrak in dr. Dušan Mramor. Razprava se je na pobudo Fiskalnega sveta osredotočila na reformo sistema ekonomskega upravljanja v EU ter posledic za izvajanje Zakona o fiskalnem pravilu in delovanje fiskalne politike v Sloveniji. Udeleženci so soglasno poudarili ohranjanje pomembne vloge Fiskalnega sveta tudi v novem sistemu ekonomskega upravljanja in opozorili na tveganja, povezana z dolgoročnimi izzivi fiskalne politike.

Mesečna informacija, marec 2024

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih dveh mesecih leta presežek (179 mio EUR), brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov pa je znašal 253 mio EUR. V obeh primerjavah je bil presežek nekoliko večji kot v istem obdobju lani.

Skupni prihodki so bili v povprečju prvih dveh mesecev leta medletno višji za 8,0 %, skupni odhodki pa za 4,1 %.

K rasti »očiščenih« odhodkov (3,8 %) so v začetku leta največ prispevali investicijska poraba, transfer v ZPIZ in stroški dela.

Skupni obseg različnih interventnih ukrepov je bil v prvih dveh mesecih leta za slabo polovico manjši kot v enakem obdobju lanskega leta.

Mesečna informacija, februar 2024

Ključno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ predstavljajo vnovične zahteve po dvigu plač v javnem sektorju. Izpostavljamo, da je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev v povprečju ohranjena glede na obdobje pred epidemijo, poleg tega so bili v okviru interventnih ukrepov izplačani tudi obsežni dodatki. Glede na to, da je delež mase plač sektorja država v BDP šesti največji v EU ocenjujemo, da bi njen morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev le povečal tveganja za javne finance (več na straneh 9 11). Ta so se od začetka epidemije že sicer povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih januarja 2024 presežek (333 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 351 mio EUR. V obeh primerjavah je bil presežek nekoliko večji kot januarja lani.

ZZZS je leto 2023 zaključil s primanjkljajem kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transfera iz državnega proračuna. Slednji postaja vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne. Od leta 2017 se v povprečju letno povečuje za skoraj 40 %, njegov delež v BDP je lani znašal že skoraj 0,6 % BDP.

Realna kupna moč pokojnin se je v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019 (9,6 % BDP). Ugodne razmere na trgu dela so omogočale znižanje skupnega transfera iz državnega proračuna, ki je bil lani (1,8 % BDP) najnižji po letu 1995. Po finančnem načrtu ZPIZ za leto 2024 naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna letos okrepil na 2,1 % BDP.

Bilanca proračunov občin je imela lani največji presežek doslej zaradi dviga povprečnine in predvsem obsežnega transfera iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah. Poleg tega se je rast odhodkov upočasnila, v prevladujoči meri kot posledica zastoja investicijske aktivnosti, kar povezujemo z volilnim ciklom na lokalni ravni.

Fiskalni svet sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada

Fiskalni svet je 23. 1. 2024 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je na rednem letnem obisku v Sloveniji v okviru posvetovanj v skladu s 4. členom Statuta MDS.

Namen obiska je bila izmenjava mnenj o trenutnem javnofinančnem položaju in izzivih ter o tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ v Sloveniji.