www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 29. 1. 2020

Konferenca: Dolgoročna vzdržnost javnih financ Slovenije

Fiskalni svet v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji pripravlja konferenco na temo » Dolgoročna vzdržnost javnih financ Slovenije«. Konferenca bo potekala v Ljubljani 20. marca 2020.

Objavljeno: 8. 1. 2020

Javnofinančna in makroekonomska gibanja, januar 2020

Saldo sektorja država je v prvih treh četrtletjih leta 2019 izkazoval presežek v višini 0,7 % BDP in se tako nahaja v okviru napovedi iz oktobrskega Osnutka proračunskega načrta, ki je za celotno leto 2019 predvidel presežek na ravni 0,8 % BDP. Doseganje nominalnega presežka je bilo predvsem posledica nadaljnjega izboljšanja razmer na trgu dela, zlasti okrepljene rasti plač, in razmeroma visoke gospodarske rasti ter še naprej v pomembni meri tudi zniževanja izdatkov za obresti, kar se odraža v medletno nižjem primarnem presežku. V primeru uresničitve navedenih javnofinančnih ciljev se bo presežek strukturnega primarnega salda tudi v letu 2019 znižal, kar bi nakazovalo na nadaljevanje ciklično ekspanzivne fiskalne politike. Ta v še vedno ugodnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna in zmanjšuje manevrski prostor za ukrepanje v primeru, da bi ob realizaciji negativnih tveganj prišlo do občutnejše upočasnitve gospodarske rasti od napovedi, na katerih temeljijo proračunski dokumenti. Ob tem je bila lani rast prihodkov v veliki meri ciklično pogojena, povečanje izdatkov pa je bilo pretežno strukturne narave.

Nominalni dolg sektorja država je konec tretjega četrtletja 2019 ostal na podobni ravni kot v enakem četrtletju predhodnega leta (okoli 32,4 mrd EUR), njegov delež v BDP pa se je v tem obdobju znižal za 3,3 o. t. na 68,1 % BDP. Upočasnjeno nižanje deleža dolga glede na leto prej je posledica nižje gospodarske rasti in s tem tudi manj ugodnega razmerja med implicitno obrestno mero in gospodarsko rastjo. Zahtevana donosnost na slovenske dolgoročne referenčne državne obveznice se je sicer sredi lanskega leta še znižala in ob koncu leta znašala okoli 0 %.

Gospodarska rast se je skladno z napovedmi upočasnila in je bila v povprečju treh četrtletij (2,7 %) nižja kot v letu 2018 (4,1 %). Glavni razlog za upočasnitev rasti je negotovost v mednarodnem okolju in s tem povezana nižja rast tujega povpraševanja, kar se odraža predvsem v odlašanju z investicijami v opremo in stroje ter negativnem prispevku zalog, ki sta največ prispevala k nižji rasti BDP glede na leto 2018. Glavni dejavnik gospodarske rasti je ostala zasebna potrošnja, a se je v drugi polovici lanskega leta poslabšalo razpoloženje potrošnikov, kar predstavlja tveganje za ohranjanje razmeroma visoke gospodarske rasti. Ob tem so se nadalje krepili stroškovni in cenovni pritiski. Okrepljena rast plač predstavlja v razmerah nadaljnje nizke rasti produktivnosti tveganje za ohranjanje izvozne konkurenčnosti. Rast domačega povpraševanja je vodila v višjo osnovno inflacijo, ki se je konec leta nahajala na okoli 2 % in bila tako najvišja v zadnjem desetletju.

Fiskalni svet ocenjuje, da je bilo obdobje visoke gospodarske rasti v zadnjih dveh letih v premajhni meri izkoriščeno za celovito naslovitev dolgoročnih izzivov vzdržnosti javnih financ. Povečevanje makroekonomskih tveganj zahteva večjo previdnost pri pripravi nadaljnjih ukrepov, predvsem pa bi pri njihovem uvajanju morali upoštevati njihove dolgoročne javnofinančne učinke, kar se ni zgodilo ob sprejemanju nekaterih zakonodajnih rešitev ob koncu lanskega leta.

Objavljeno: 5. 12. 2019

Posvet Fiskalnega sveta ob koncu leta 2019

Fiskalni svet je ob koncu leta 2019 organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike. Povabilu na posvet so se odzvali mag. Marijana Bednaš, dr. Anže Burger, mag. Saša Jazbec, dr. Bogomir Kovač, dr. Janez Šušteršič in mag. Boštjan Vasle. Razprava se je na pobudo Fiskalnega sveta dotaknila dveh širših področij: fiskalnih pravil in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Po mnenju sodelujočih morajo fiskalna pravila postaviti trdne omejitve zahtevam glede prekomerne proračunske porabe in delovati stabilizacijsko glede na ciklični položaj gospodarstva. Čeprav sta določanje cikličnega položaja in s tem tudi natančno ocenjevanje spoštovanja na tem temelječih fiskalnih pravil metodološko težavna, so koristi fiskalnih pravil nedvomne. Ob tem se poraja vprašanje, ali obstoječa fiskalna pravila v zadostni meri zagotavljajo vodenje proticiklične fiskalne politike, zlasti doseganje dovolj velikih javnofinančnih presežkov v ugodnih gospodarskih razmerah, ki nato odpirajo tudi prostor za ukrepanje v času gospodarskega ohlajanja. Ker postavlja nacionalno fiskalno pravilo v Sloveniji omejitve glede zgornje dovoljene mejo izdatkov, bi morali nosilci ekonomske politike v večji meri upoštevati načelo previdnosti ter se hkrati precej bolj posvečati kakovosti in strukturi izdatkov znotraj mej, določenih s fiskalnim pravilom.

Snovalci ekonomske politike se morajo čim prej soočiti tudi z izzivi, ki jih prinaša pričakovano ohlajanje gospodarske rasti, dolgoročno pa še posebej demografske spremembe. Pri tem se postavlja vprašanje, ali so bila leta ugodnih gospodarskih razmer v zadostni meri uporabljena za oblikovanje fiskalnega prostora, ki bo potreben za naslovitev upočasnjene rasti gospodarske aktivnosti. Hkrati so nekateri udeleženci posveta menili, da bodo za soočanje s posledicami demografskih sprememb potrebni ukrepi ne le na strani izdatkov temveč tudi iskanje dodatnih virov oziroma prestrukturiranje prihodkov javnih blagajn.

Objavljeno: 14. 11. 2019

Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost dopolnjenega Predloga proračunov RS za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili

Fiskalni svet tudi po pregledu dopolnjenih predlogov proračunskih dokumentov (dopolnjen Predlog proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 ter dopolnjeni Osnutek proračunskega načrta za leto 2020) ocenjuje, da projekcije javnofinančnih gibanj spremljajo precejšnja negativna tveganja. Projekcije so formalno sicer skladne s fiskalnimi pravili, a Fiskalni svet še naprej zaznava nedoslednosti med napovedmi nekaterih postavk ter predlaganimi oziroma veljavnimi ukrepi. Že realizacija zgolj manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od formalne skladnosti.

Objavljeno: 11. 11. 2019

Zagotavljanje fiskalne odgovornosti in vzdržnosti mora biti temeljno vodilo fiskalnega pravila (odgovor Fiskalnega sveta na vprašanje STA)

Fiskalna pravila morajo biti stabilna in ekonomski politiki nedvoumno postaviti omejitve pri izbiri ukrepov, ki bi povzročali prekomerne primanjkljaje in nevzdržne ravni dolga sektorja država.

Objavljeno: 22. 10. 2019

Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost Predloga proračunov RS za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili

Fiskalni svet ocenjuje, da Predlog proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 spremljajo precejšnja negativna tveganja. Projekcije so formalno sicer skladne s fiskalnimi pravili, a že realizacija zgolj manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od formalne skladnosti.

Tveganja se nanašajo na nedoslednosti med projekcijami in predlaganimi ukrepi. V predlog proračunov so namreč vključeni predvideni finančni učinki nekaterih zakonov s pozitivnim javnofinančnim vplivom, ki jih Državni zbor še ni sprejel, medtem ko učinki zakonov v isti fazi zakonodajnega postopka in z morebitnim negativnim vplivom na saldo javnih financ v predlog proračunov niso vključeni. Poleg tega so v predlog proračunov vključene postavke s pozitivnim vplivom na saldo javnih financ, ki po oceni Fiskalnega sveta v tem trenutku nimajo ustrezne podlage v veljavni zakonodaji. Tudi predlogi ukrepov, o katerih še potekajo usklajevanja, bi lahko pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn. Dodatna tveganja se nanašajo na makroekonomske napovedi in izhajajo zlasti iz mednarodnega okolja, na kar je s pripravo alternativnega scenarija opozoril že UMAR.

Medtem, ko raven izdatkov državnega proračuna v letih 2020–2021 ustreza zgornji dovoljeni meji iz trenutno veljavnega Okvira za pripravo proračunov, jo raven izdatkov sektorja država presega. Slednje je posledica revizije podatkov o nacionalnih računih po datumu, do katerega je bilo okvir še mogoče spreminjati. Fiskalni svet ocenjuje, da je predvidena raven izdatkov sektorja država skladna s preračunanimi vrednostmi zgornje meje obsega izdatkov na podlagi trenutnih ocen proizvodne vrzeli in projekcij prihodkov sektorja država. Ocenjeni strukturni saldo naj bi bil v obdobju projekcij v presežku, kar je sicer skladno z zahtevami Zakona o fiskalnem pravilu glede položaja javnih financ v posameznem letu ter s Paktom stabilnosti in rasti. Strukturni saldo naj bi se ob upoštevanju različnih ocen dolžine gospodarskega cikla približeval srednjeročni izravnanosti. Za doseganje tega cilja pa bo po ocenah Fiskalnega sveta tudi po letu 2021 potrebno ustvarjanje strukturnih presežkov.

Fiskalni svet opozarja, da predlog državnega proračuna za leti 2020 in 2021 predstavlja nadaljevanje vodenja fiskalne politike brez začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v povezavi s stroški staranja prebivalstva. V zadnjem obdobju so bili poleg tega sprejeti oziroma so v pripravi ukrepi, ki bi lahko v prihodnje položaj javnih financ strukturno poslabšali. Pomanjkanje manevrskega prostora javnofinančne politike je v preteklosti pogosto vodilo v krčenje investicij države. V obdobju umirjanja gospodarske rasti bi bila tako zasnovana restriktivna fiskalna politika neustrezna in bi poslabšala tudi dolgoročne gospodarske izglede.

Fiskalni svet predlaga vladi, da pripravi dopolnjen predlog državnega proračuna za leti 2020 in 2021, ki bo dosledno upošteval finančne učinke predlagane zakonodaje oziroma predlog proračuna podpre z ukrepi, ki bodo skladni z načrtovano ravnijo prihodkov in izdatkov. V obdobju umirjanja gospodarske rasti in ob precejšnjih makroekonomskih tveganjih mora pri tem dosledno upoštevati tudi načelo previdnosti, kar ji nalaga Zakon o fiskalnem pravilu.

© Fiskalni svet 2017 - 2020

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje