www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 14. 2. 2019

Srečanja Fiskalnega sveta s poslanskimi skupinami DZ RS

Fiskalni svet je vsem poslanskim skupinam trenutnega sklica Državnega zbora Republike Slovenije poslal pobudo za srečanja, na katerih želi predstaviti svoje delovanje ter temeljne pojme fiskalnih pravil in pomen njihovega spoštovanja. Pobuda je bila pozitivno sprejeta med poslanskimi skupinami in Fiskalni svet se je danes sešel s poslansko skupino LMŠ-Lista Marjana Šarca. Poleg omenjenih tem se je razprava v okviru današnjega srečanja dotaknila tudi zadnje ocene Fiskalnega sveta glede predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2019.

Objavljeno: 12. 2. 2019

Srečanja Fiskalnega sveta s poslanskimi skupinami DZ RS

Fiskalni svet je vsem poslanskim skupinam trenutnega sklica Državnega zbora Republike Slovenije poslal pobudo za srečanja, na katerih želi predstaviti svoje delovanje ter temeljne pojme fiskalnih pravil in pomen njihovega spoštovanja. Pobuda je bila pozitivno sprejeta med poslanskimi skupinami in Fiskalni svet se je danes sešel s poslansko skupino SDS-Slovenska demokratska stranka. Poleg omenjenih tem se je razprava v okviru današnjega srečanja dotaknila tudi zadnje ocene Fiskalnega sveta glede predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2019.

Objavljeno: 11. 2. 2019

Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 s fiskalnimi pravili

Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti Okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo. Pri tem ocenjujemo kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 mrd EUR glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana ob povečanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 mio EUR, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalna pravila v trenutnih razmerah tako zahtevajo le omejevanje prehitre rasti izdatkov in zagotovitev zadostnega nominalnega presežka za ohranitev strukturnega ravnotežja sektorja država, ki je bil v preteklih dveh letih že dosežen. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožal srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.

Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo. Znova naj bi okrog polovico znižanja deleža javnega dolga v BDP prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Fiskalni svet je prepričan, da trenutno krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, medtem ko so strukturno vzdržne javne finance nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.

V zadnjih mesecih se povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019 od napovedi, na katerih so osnovani proračunski dokumenti. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti ob povečanju negativnih tveganj po oceni Fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raven izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa nasprotno to mejo še presegajo.

Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb Okvira v Državnem zboru RS. Hkrati je bil Okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni Fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa pomladi 2019 predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročno vzdržnim javnim financam.

Objavljeno: 10. 1. 2019

Javnofinančna in makroekonomska gibanja, januar 2019

Lani so se nadaljevala ugodna javnofinančna gibanja, toda strukturni kazalniki, položaj v gospodarskem ciklu in povečana tveganja zahtevajo večjo previdnosti pri vodenju fiskalne politike in sprejem ukrepov, ki bodo naslovili dolgoročne izzive. Sektor država je v treh četrtletjih 2018 izkazoval presežek v višini 0,8 % BDP, ki je predvsem posledica gospodarske rasti in ugodnih razmer na trgu dela ter s tem povezane visoke rasti javnofinančnih prihodkov, zlasti davčnih. Ob tem se je postopoma krepila rast primarnih izdatkov (ti ne vključujejo izdatkov za obresti), nakazane politike in že sprejeti ukrepi pa nakazujejo nadaljnjo krepitev njihove rasti v letu 2019 in posledično možnost poslabšanja strukturnega salda. Visok presežek državnega proračuna v enajstih mesecih lani je bil poleg ugodnih gospodarskih razmer v veliki meri posledica enkratnih dejavnikov. Slednje dejstvo je po oceni Fiskalnega sveta potrebno upoštevati pri pripravi rebalansa za leto 2019, zlasti pri oblikovanju politik s trajnim vplivom na višino izdatkov.
Gospodarska rast je lani ostala visoka, a se je skladno z napovedmi upočasnila. Fiskalni svet ocenjuje, da je bil vrh gospodarskega cikla dosežen na prehodu v leto 2018. Tveganja za še občutnejšo upočasnitev rasti v letu 2019 od napovedi, na katerih so osnovani zadnji proračunski dokumenti, se povečujejo. Tveganja izhajajo zlasti iz negotovosti v mednarodnem okolju, ki lahko pomembno vpliva na gospodarske razmere v majhnem odprtem gospodarstvu, kot je Slovenija.
Fiskalni svet ocenjuje, da je leto 2019 potrebno izkoristiti za pripravo in sprejem ukrepov, ki bodo ustrezno naslovili dolgoročne izzive, zlasti v povezavi z demografskimi spremembami, ter prispevali k trajnemu izboljšanju javnih financ in k povečanju gospodarskega potenciala. Javnofinančne ukrepe je možno sprejeti tako na strani izdatkov, kjer obstajajo možnosti za racionalizacijo, pa tudi na strani prihodkov, kjer bi bilo potrebno zagotoviti učinkovitejši davčni sistem. Ob strukturnem povečanju izdatkov, zlasti na področju stroškov dela, je potrebno zagotoviti tudi večjo učinkovitost javnega sektorja.

Objavljeno: 17. 12. 2018

Izjava za javnost: Fiskalnemu svetu ni bilo omogočeno pojasnjevanje njegovih z zakonom določenih mnenj v Državnem zboru

Fiskalni svet sporoča, da mu ni bilo omogočeno pojasnjevanje njegovih mnenj in stališč ob obravnavi predloga spremembe Odloka o pripravi proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020.

Fiskalni svet je 17. decembra 2018 ob 8:22 preko elektronske pošte prejel vabilo na sejo Odbora DZ za finance z začetkom 17. decembra 2018 ob 8:00 z edino točko »Predlog odloka o spremembi Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020 (OdPSD18–20-C)«. Fiskalni svet kot samostojen in neodvisen organ pripravlja in javno objavlja ocene proračunskih dokumentov in bi moral biti vabljen na seje teles Državnega zbora, ki obravnavajo mnenja Fiskalnega sveta o proračunskih dokumentih in ostalih dokumentov, na katere mora Fiskalni svet po Zakonu o fiskalnem pravilu podajati svoje mnenje. Poleg tega, da Fiskalni svet ni bil pravočasno povabljen na sejo Odbora za finance, mnenja Fiskalnega sveta tudi ni bilo med gradivi, ki so bila uvrščena na sejo.

Fiskalni svet svojega mnenja o stališču Vlade zato ni mogel predstaviti na seji Odbora. Meni, da je namen sprejete zakonodaje njeno spoštovanje, namen Zakona o fiskalnem pravilu pa je zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Z zagotavljanjem srednjeročne vzdržnosti javnih financ ne bi bila ogrožena temveč omogočena potencialna rast in blaginja prebivalstva. Previsoki javnofinančni izdatki v vrhu cikla povečujejo tveganja na dolgi rok, saj so izrazito prociklični. Velja opomniti, da predlagani Odlok predvideva povečanje izdatkov v letu 2019 v višini 1,1 mrd EUR, po oceni Fiskalnega sveta pa bi fiskalno pravilo spoštovali z dvigom izdatkov za 830 mio EUR. Z odstopanjem od srednjeročne vzdržnosti se možnost za poslabšanje pogojev potencialne rasti v trenutno negotovih razmerah povečuje.

Fiskalni svet od Državnega zbora pričakuje preverjanje in javno pojasnitev razlogov, zakaj vabila na navedeno sejo ni prejel pravočasno.

Objavljeno: 13. 12. 2018

Ocena Fiskalnega sveta: Ocena skladnosti Odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020 s fiskalnimi pravili

Predlog Odloka o spremembah Odloka o pripravi proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, ki ga je v oceno prejel Fiskalni svet, se nanaša le na leto 2019. Skupen okvir tako ne nakazuje usmeritev fiskalne politike za nekaj naslednjih let, kot to nalaga zakonodaja. S tem Slovenija ostaja brez kredibilnega in konsistentnega srednjeročnega proračunskega okvira.

Fiskalni svet po pregledu predloga okvira ugotavlja, da je začrtana ekspanzivna fiskalna politika v letu 2019 prociklična in kot takšna ne bi bila skladna z zakonodajo. Predvideni nominalni presežek, ki se bo glede na leto 2018 sicer znižal, in krčenje deleža dolga sektorja država v BDP v pretežnem delu izvirata iz trenutno visoke gospodarske rasti. Posledično naj bi prišlo do ponovnega ustvarjanja strukturnega primanjkljaja, kar bi Slovenijo oddaljilo od zagotavljanja srednjeročne vzdržnosti fiskalne politike.

Takšno izvajanje fiskalne politike bi pomenilo zamujeno priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za delovanje v obdobju, ko bo prišlo do občutnejšega poslabšanja gospodarskih razmer. Ustvarjanje rezerv v trenutno še dobrih časih je potrebno zaradi še vedno razmeroma visoke ravni dolga ter pričakovanih negativnih javnofinančnih posledic demografskih sprememb. Poleg tega je previdnost pri proračunskem načrtovanju nujna zaradi visoke negotovosti v mednarodnem okolju, prevladujočih negativnih tveganj glede prihodnje gospodarske rasti in omejenega prostora za nadaljnje krčenje izdatkov za obresti.

Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo že v nadaljnjih korakih proračunskega procesa potrebno oblikovati politike, tako da bo zagotovljena strukturna uravnoteženost javnih financ tudi v letu 2019. Poleg tega bi morala vlada spomladi ob sprejemanju Programa stabilnosti – dopolnitev 2019, predstaviti politike, s katerimi namerava celovito nasloviti dolgoročne izzive. Hkrati bo potrebno sprejeti celovit okvir za pripravo proračunov za obdobje od 2019 do 2022.

© Fiskalni svet 2017 - 2019

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje