www.fs-rs.si / Aktualno / Aktualno
Objavljeno: 30. 7. 2019

Stališče Fiskalnega sveta: Ob spremembah pokojninske zakonodaje je potrebno predstaviti tudi njene dolgoročne javnofinančne posledice

Fiskalni svet na podlagi javno razpoložljivih podatkov in lastnih ocen ugotavlja, da bi lahko imele nekatere določbe predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ta se trenutno nahaja v javni razpravi, pomembne dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ. Zato poziva Vlado, da že v postopku javne razprave, sploh pa ob pripravi tega dokumenta za obravnavo v nadaljnjih postopkih, transparentno prikaže izračune skupnih dolgoročnih javnofinančnih posledic oziroma izračune dolgoročnih javnofinančnih učinkov posameznih določb predlaganega zakona.

Objavljeno: 8. 7. 2019

Javnofinančna in makroekonomska gibanja, julij 2019

Saldo sektorja država je bil v prvem četrtletju 2019 izravnan, v enakem obdobju lani pa je beležil presežek v višini 0,4 % BDP. Ta sprememba odraža predvsem nadaljnjo pospešitev rasti izdatkov, ki je večinoma strukturne narave ter je povezana z višjo rastjo izdatkov za sredstva za zaposlene in večjimi socialnimi transferi. Ob tem se je nadaljevala razmeroma visoka rast investicijskih izdatkov. Visoka rast prihodkov je pretežno izhajala iz ohranjanja ugodnih razmer v gospodarstvu in na trgu dela. Poslabšanje primarnega salda je bilo še izrazitejše, kar kaže nadaljevanje pomembne vloge znižanja izdatkov za obresti pri ohranjanju razmeroma ugodnega nominalnega salda. Kljub poslabšanju salda v začetku leta Fiskalni svet ocenjuje, da so cilji iz Programa stabilnosti 2019 dosegljivi. Ob tem ponovno opozarjamo, da se bo v primeru realizacije navedenih ciljev presežek strukturnega primarnega salda tudi v letu 2019 znižal. To nakazuje nadaljevanje ciklično ekspanzivne fiskalne politike, ki po oceni Fiskalnega sveta v trenutnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna.

Dolg sektorja država se je v prvem četrtletju znižal na 67,9 % BDP. K znižanju deleža dolga še naprej največ prispevata gospodarska rast in primarni presežek sektorja država, a je njun prispevek zaradi upočasnitve rasti oziroma znižanja presežka manjši kot pred letom.

Gospodarska rast se skladno z napovedmi upočasnjuje. Na podlagi trenutnih ocen proizvodne vrzeli in gibanja ostalih kazalnikov, ki jih uporabljamo za določitev cikličnega položaja gospodarstva ocenjujemo, da gospodarstvo prehaja v zrelo obdobje cikla. Ob tem se zaradi omejitev na strani ponudbe na trgu dela postopoma krepijo stroškovni in cenovni pritiski, ki predstavljajo tveganje za ohranjanje izvozne konkurenčnosti. Ostala tveganja izhajajo iz negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem v povezavi s trgovinskimi spori.

Fiskalni svet ocenjuje, da povečevanje makroekonomskih tveganj zahteva večjo previdnost pri vodenju fiskalne politike. Ob tem opozarjamo, da je pri trenutnih predlogih ukrepov premalo poudarka danega njihovim javnofinančnim učinkom, zlasti z vidika doseganja dolgoročno vzdržnih javnih financ.

Objavljeno: 12. 6. 2019

Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2018

Fiskalni svet je skladno z določili Zakona o fiskalnem pravilu pripravil oceno skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2018. Po oceni Fiskalnega sveta je bila javnofinančna politika v letu 2018 nevtralna, strukturno izravnan saldo se namreč ni spremenil, čeprav bi morala glede na ciklični položaj gospodarstva biti restriktivna.

Ugodne makroekonomske razmere so se lani odrazile v nadaljnji občutni in široko osnovani rasti javnofinančnih prihodkov. Rast prihodkov je presegla rast izdatkov, zato se je presežek salda sektorja država povečal in znašal 0,7 % BDP. Pomembno vlogo pri tem je imelo znižanje obresti, saj je bilo povečanje presežka primarnega salda manjše. Delež bruto dolga v BDP se je nadalje znižal.

Fiskalni svet ocenjuje, da so bila fiskalna pravila v letu 2018 pretežno spoštovana, kar je poleg visokih prihodkov, pogojenih predvsem z ugodnimi cikličnimi razmerami, omogočilo tudi povečanje nekaterih nedavčnih kategorij. Srednjeročni fiskalni cilj po pravilih EU je bil v letu 2018 dosežen, a le ob upoštevanju dovoljene mere odstopanja. Domače pravilo, ki se nanaša na javnofinančne izdatke, ni bilo spoštovano, saj so izdatki presegli sprejeti srednjeročni okvir. Zmanjšanje deleža dolga sektorja država v BDP je bilo lani ustrezno.

Pretežno izpolnjevanje fiskalnih pravil v letu 2018 je poleg ugodnih makroekonomskih razmer omogočil tudi odlog nekaterih ukrepov z neugodnimi strukturnimi javnofinančnimi posledicami zaradi politične negotovosti v prihodnja leta. V prihodnje za doseganje z ustavo zahtevane srednjeročne uravnoteženosti v obdobju gospodarskega cikla ne bo dovolj le vsakoletno doseganje srednjeročnega fiskalnega cilja po pravilih EU, temveč bo potrebno zagotoviti tudi strukturne presežke. Ti bodo nujni zaradi ustvarjenih strukturnih primanjkljajev v preteklih letih.

S povečanjem tveganj, povezanih zlasti s predvidenimi negativnimi javnofinančnimi posledicami demografskih sprememb, se vedno bolj krči časovni horizont za sprejem ukrepov, ki bodo prispevali k trajnejšemu izboljšanju javnih financ. V kolikor ukrepi za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti ne bodo sprejeti, bo to imelo še precej bolj obsežne in daljnosežne negativne posledice za javne finance, kot jih ima odstopanje od fiskalnih pravil v enem letu.

Objavljeno: 31. 5. 2019

Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2018

Fiskalni svet je po Zakonu o fiskalnem pravilu do konca maja vsakega leta dolžan Državnemu zboru Republike Slovenije oddati poročilo o delovanju v preteklem letu. Fiskalni svet je skladno s tem zakonom, sprejetim junija 2015, samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili. Zakon je tudi opredelil način izvajanja 148. člena Ustave RS, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.

Pričujoče poročilo je prvo, ki opisuje delovanje in aktivnosti institucije v celotnem koledarskem letu. Fiskalni svet je z delovanjem namreč pričel konec marca 2017, potem ko je Državni zbor 21. 3. 2017 z dvotretjinsko večino potrdil njegove člane. Fiskalni svet ocenjuje, da je v letu 2018 opravil vse obveznosti, ki mu jih nalaga zakonodaja. Poročilo v prvem delu prikazuje strukturo in različne ravni delovanja Fiskalnega sveta v lanskem letu. Fiskalni svet je v letu 2018 pripravil vse ocene proračunskih dokumentov, ki mu jih nalaga zakonodaja, hkrati pa se je odzival na ekonomsko-politične dogodke, ki so zaznamovali to leto. V drugem delu poročila so prikazane izbrane teme, ki jih Fiskalni svet med drugimi podrobneje preučuje oziroma le-te predstavljajo podlago za njegova mnenja in ocene.

Izzivi za javnofinančno vzdržnost so se v letu 2018 krepili zaradi odstopa vlade, vmesnega obdobja, ko vlada ni delovala s polnimi pooblastili, ter predvolilne kampanje. Takšne razmere so od Fiskalnega sveta zahtevale oblikovanje priporočil in mnenj tudi izven kroga dokumentov, ki jih od njega neposredno zahteva zakonodaja.

Kljub razmeroma negotovim političnim razmeram sta leto 2018 zaznamovala visoka gospodarska rast in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Ob 4,5-odstotni stopnji gospodarske rasti so se okrepili javnofinančni prihodki, ki so omogočili nominalni presežek salda sektorja država. Z njim je Slovenija ohranila tudi strukturno ravnovesje in znižala delež javnega dolga BDP na 70 % BDP.

Takšni rezultati, podprti z zelo ugodnimi cikličnimi gospodarskimi razmerami, pa ne smejo voditi v odsotnost iskanja ukrepov, ki bodo zagotovili blaginjo prebivalstva tudi na daljši rok. Slovenija se v vedno večji meri sooča z izzivi, ki bodo v prihodnje vplivali na dolgoročno vzdržnost javnih financ in na nadaljnje gibanje gospodarskega potenciala. Ostaja namreč med državami EU, v katerih naj bi se javnofinančni stroški zaradi staranja prebivalstva in temu trenutno nezadostno prilagojenih sistemov socialne zaščite najbolj povečali. Zato bi bilo čim prej potrebno oblikovati in sprejeti celovit nabor ukrepov, ki bodo te izzive ustrezno naslovili. Visoke stopnje gospodarske rasti, ki jih omogoča trenutna svetovna konjunktura, ob hkratnih rekordno nizkih obrestnih merah ne bodo trajno omogočale ugodnih javnofinančnih gibanj. Zato je potrebno v dobrih gospodarskih časih ravnati še posebej preudarno in previdno ter s pogledom preko obdobja političnega cikla poleg naslavljanja dolgoročnih izzivov ustvarjati rezerve, ki bodo omogočale ustrezno odzivanje gospodarske politike tudi v poslabšanih gospodarskih in demografskih razmerah.

Objavljeno: 18. 4. 2019

Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka Programa stabilnosti 2019 in predloga Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022

Fiskalni svet po pregledu predloga Odloka o Okviru za pripravo proračunov sektorja država in osnutka Programa stabilnosti 2019 za obdobje 2019–2022 ugotavlja, da predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil. Od leta 2020 naprej so projekcije v predloženih dokumentih sicer zastavljene blizu mejnih dovoljenih vrednosti fiskalnih pravil, vendar izpostavljene precejšnjim negativnim tveganjem. Tveganja izvirajo zlasti iz nekaterih napovedanih, a v predloženih dokumentih še ne upoštevanih, ukrepov ekonomske politike, povezana pa so tudi z makroekonomskim okoljem. Napovedano nadaljevanje ugodnih gospodarskih razmer v prihodnjih letih omogoča sprejem potrebnih strukturnih ukrepov za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v luči naraščajočih javnofinančnih pritiskov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Objavljeno: 25. 3. 2019

Srečanja Fiskalnega sveta s poslanskimi skupinami DZ RS

Fiskalni svet je vsem poslanskim skupinam trenutnega sklica Državnega zbora Republike Slovenije poslal pobudo za srečanja, na katerih želi predstaviti svoje delovanje ter temeljne pojme fiskalnih pravil in pomen njihovega spoštovanja. Pobuda je bila pozitivno sprejeta med poslanskimi skupinami in Fiskalni svet se je danes sešel s poslansko skupino SMC – Stranka modernega centra. Poleg omenjenih tem se je razprava v okviru današnjega srečanja dotaknila tudi zadnje ocene Fiskalnega sveta glede predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2019.

© Fiskalni svet 2017 - 2019

Ta spletna stran uporablja piškotke. - Več o piškotkih

Uporabljamo le piškotke, obvezne za pravilno delovanje spletnega mesta ter njegovih jezikovnih različic. Piškotkov ne uporabljamo v namene analitike.

Ime Namen Veljavnost
pll_language Piškotek si zapomni uporabnikovo izbiro jezika spletnega mesta. 1 leto
TS(...) Spletni strežnik, kjer gostuje spletno mesto Fiskalnega sveta (t. j. strežnik Ministrstva za javno upravo), za svojo polno funkcionalnost uporabnikom nastavlja sejni piškotek, katerega ime se prične s TS in nadaljuje s poljubno šestnajstiško vrednostjo [0-f], npr. ‘TS015ff37’), in je nujno potreben za zagotavljanje ustrezne ravni storitve. čas seje