Ključno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ predstavljajo vnovične zahteve po dvigu plač v javnem sektorju. Izpostavljamo, da je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev v povprečju ohranjena glede na obdobje pred epidemijo, poleg tega so bili v okviru interventnih ukrepov izplačani tudi obsežni dodatki. Glede na to, da je delež mase plač sektorja država v BDP šesti največji v EU ocenjujemo, da bi njen morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev le povečal tveganja za javne finance (več na straneh 9 11). Ta so se od začetka epidemije že sicer povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.
Državni proračun je imel po predhodnih podatkih januarja 2024 presežek (333 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 351 mio EUR. V obeh primerjavah je bil presežek nekoliko večji kot januarja lani.
ZZZS je leto 2023 zaključil s primanjkljajem kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transfera iz državnega proračuna. Slednji postaja vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne. Od leta 2017 se v povprečju letno povečuje za skoraj 40 %, njegov delež v BDP je lani znašal že skoraj 0,6 % BDP.
Realna kupna moč pokojnin se je v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019 (9,6 % BDP). Ugodne razmere na trgu dela so omogočale znižanje skupnega transfera iz državnega proračuna, ki je bil lani (1,8 % BDP) najnižji po letu 1995. Po finančnem načrtu ZPIZ za leto 2024 naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna letos okrepil na 2,1 % BDP.
Bilanca proračunov občin je imela lani največji presežek doslej zaradi dviga povprečnine in predvsem obsežnega transfera iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah. Poleg tega se je rast odhodkov upočasnila, v prevladujoči meri kot posledica zastoja investicijske aktivnosti, kar povezujemo z volilnim ciklom na lokalni ravni.