Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2021 znašal -2.412 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -402 mio EUR. V državnem proračunu je za celo leto predviden primanjkljaj v višini -2.747 mio EUR.
Prihodki so bili v prvih osmih mesecih za 20,6 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa so bili višji za 9,4 %. Razmeroma visoka rast prihodkov je torej v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.
Odhodki so bili v prvih osmih mesecih za 16,8 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 2.248 mio EUR pa so bili višji za 7,7 %. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij.
V prvih osmih mesecih 2021 je skupni neposredni obseg COVID ukrepov znašal 2.248 mio EUR, kar je okoli trikrat več, kot je bilo za celo leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del COVID odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 700 mio EUR).
Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 znaša 4.641 mio EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5.251 mio EUR.
V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih junija 2021 vključenih 27 tisoč zaposlenih. Za mesec maj, za katerega so podatki že bolj dokončni, je število znašalo okoli 40 tisoč, kar je okoli 5,0 % vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za mesec junij je prejelo 28 tisoč oziroma okoli 38 % vseh samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 32 tisoč.
Fiskalni svet opozarja, da ostaja javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po trenutnih podatkih SURS je namreč raven BDP v drugem četrtletju letos za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 %. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih letos presegli raven iz enakega obdobja predkriznega leta 2019. Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v enakem obdobju lani in je tudi že skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021. Poleg tega od projekcij ob lanski spremembi proračuna letos bistveno odstopa struktura odhodkov. Ključni razlog za odstopanje je na eni strani izrazito visok obseg odhodkov za COVID ukrepe, med katerimi občutno prednjačijo dodatki zaposlenim. Fiskalni svet ocenjuje, da okoli 900 mio EUR izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru PKP zakonodaje. Ob tem pa ugotavljamo, da odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami, kar je sicer le delno posledica že tradicionalno nižje porabe EU sredstev od predvidene, očitno optimistično načrtovanje tovrstnih odhodkov lahko odpira prostor za druge oblike porabe ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih proračuna.
Glede na navedena gibanja Fiskalni svet ob pripravi proračunov ponovno poudarja, da je treba sredstva, namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešuje sistemskih težav. Potrebno je tudi poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih EU sredstev. Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slabšal strukturni položaj javnih financ in neustrezno večal dolg sektorja država oziroma, da se ne bodo večala tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok.
Fiskalni svet bo skladno z dosedanjo prakso po objavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR in pred oktobrsko predložitvijo proračunskih dokumentov v oceno izpolnjevanja fiskalnih pravil ponovno pretehtal, ali so z Zakonom o fiskalnem pravilu določeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin izpolnjeni za prihodnji dve leti.