Fiskalni svet je pripravil poročilo o delovanju v preteklem letu, ki ga je po Zakonu o fiskalnem pravilu do konca maja vsakega leta dolžan predati Državnemu zboru Republike Slovenije.
Fiskalni svet ocenjuje, da je v letu 2019 v celoti opravil obveznosti, ki mu jih nalaga zakonodaja. V letu 2019 je pripravil vse na tej podlagi potrebne ocene proračunskih dokumentov, hkrati pa se je odzival na ekonomsko-politične dogodke, ki so zaznamovali to leto. Pri tem je z mnenji in priporočili opozarjal na tveganja, ki jim je izpostavljen sektor država in ki bi utegnila ogroziti vzdržnost javnih financ že na srednji, še bolj pa na dolgi rok. Ekonomsko in družbeno okolje je zaznamovala pojemajoča gospodarska rast, ki je bila v evropski primerjavi še vedno visoka, toda nižja kot leto poprej. To je vplivalo tudi na pričakovanja in napovedi. Medtem ko smo bili v prejšnjih dveh letih priča popravkom gospodarskih napovedi navzgor, smo v letu 2019 doživljali popravke navzdol. Optimizem je plahnel, spoznanje o prihajajoči recesiji je vedno bolj prevladovalo tudi v strokovnih krogih.
Fiskalni svet je z ocenjevanjem izpolnjevanja fiskalnih pravil v proračunskih dokumentih začel v letih živahne gospodarske aktivnosti in razmeroma udobno doseženih javnofinančnih nominalnih presežkov. Leto 2019, na katero se nanaša to poročilo Fiskalnega sveta, je bilo, kot kaže, zadnje leto nadpotencialne ravni gospodarske aktivnosti pred vstopom v obdobje daljše negotovosti zaradi izjemnih okoliščin pandemije. Veljavna fiskalna pravila so dovolj fleksibilna za ustrezno odzivanje tudi v teh drugačnih okoliščinah. Ob začasnem izvzetju zasledovanja srednjeročne uravnoteženosti v času izjemnih okoliščin so tudi na srednji in daljši rok glavna opora fiskalni politiki ob sprejemanju odločitev, od katerih je odvisna vzdržnost javnih financ, od te pa blaginja prebivalcev sedaj in v prihodnosti. Podpora doseganju obeh ciljev na srednji in dolgi rok je tudi osnovno vodilo delovanja Fiskalnega sveta.